Preverili smo, kako so mladi preživljali čas na Poletni šoli: pot do uspeha. V Soči so 5 dni pridobivali nova znanja in veščine s področja podjetništva, osebnih financ, umetne inteligence, nastopanja in vodenja skupin, čas pa so imeli tudi za kopanje v reki Soči - če so si upali vanjo. Z Gymnasiumom smo bili torej na terenu v Trenti.

Bivamo v času, ko gre vse na hitro. Medtem, ko imamo polna usta trajnosti. In potem se čudimo hitri modi! Kako minljiva, potratna in okolju ter človeku škodljiva da je. In vse to medtem, ko naše omare buhtijo od naših nepremišljenih potrošniških odločitev. Tako kot živimo, tako se tudi oblačimo. Hitro in brez globljega zavedanja o tem, kaj vse z izbiro oblačil sporočamo sebi, o sebi in svetu. V tokratnem Gymnasiumu je voditeljica Liana Buršič gostila študentke in študente oblikovanja tekstilij in oblačil Julijo Čerček, Matica Možino, Tilna Gorenjaka in Roso Angelo Romih za spoznavno debato o tem, zakaj je danes tako težko dobiti klasično krojeno srajco in hlače, ali je svet mode res samo votel in nečimrn ter kako svobodni smo sploh zares pri izbiri oblačil, ali ima vsak človek svoj stil in kaj z njim sporoča, kdo so pravi rokodelci, kaj jenaloga stilistov, tudi o tem, kako svetu kažemo svojo vrednost prek izbire modnih znamk ter zakaj še vedno tako močno sodimo človeka glede na njegove modne izbire. O tem in še več. Prisluhnite nam s klikom na posnetek oddaje.

Tokrat se bomo v oddaji Gymnasium pogovarjali o podkastih. Podkast je zvočni posnetek, ki ga je lahko vsakdo posluša in si ga ogleda tudi za nazaj. Prvi tovrstni avdio posnetki so se pojavili na prelomu tisočletja, danes pa postajajo spet vedno bolj popularni. V studiu so se nam pridružili ustvarjalci podkastov: Saša Štajner, Laura Barber, Vid Sakač, Jakob Medved, Klara Greblo in Maksim Sinkovič Korošec, ki so nam povedali zakaj se ti mladim zdijo zanimivi in kako jih ustvarjajo.

Nocoj je voditeljica Liana Buršič v Gymnasumu gostila mlade fotografe, stare od 20 do 26 let (Patricija Zupanič, Tadej Dolinar, Ajda Justin, Mark Breznik, Tine Bohinc, Tinkara Petrič Milič),ki so bili del prvega mentorskega programa prihajajočega Kranj Foto Festa, našega največjega mednarodnega fotografskega festivala. V oddaji med drugim tudi o tem, kako v času individualizma in hiper potrošništva razumeti pomen družbeno angažirane fotografske prakse, kje sta meja in mera ter etos, ko fotografiramoljudi in dogodke ter kaj sploh s fotografskimi podobami želimo sporočiti soljudem in o svetu.

Dijakinje in dijaki Gimnazije Jurija Vege Idrija imajo za sabo prijetno in zanimivo izkušnjo mednarodne izmenjave z vrstniki iz Reunionu – otoka v Indijskem oceanu. Kaj vse so tam doživeli, kaj so v Sloveniji in Idriji pokazali svojim vrstnikom in kako težko je bilo slovo, smo izvedeli v oddaji Gymnasium.

Gymnasium smo namenili povezovanju med mladimi, ki se izobražujejo na področju umetnosti, a v dveh različnih državah, na dveh različnih šolah. Dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so konec januarja obiskale otok La Palma in tamkajšnjo šolo za umetnost Escuela de arte Manolo Blahnik, španski dijakinje in dijaki pa so jim aprila obisk vrnili. Udeležbo v izmenjavi, ki je potekala v okviru projekta Erasmus+, so predstavile dijakinje Sara Kosec, Ajda Oražem, Živa Smolej in Tjaša Bovhan in profesorica in koordinatorka Erasmus+ na šoli Aleksandra Ardalič.

V Brežicah je med 23. in 26. majem potekal European Youth Event, ki je združil več kot 200 mladih iz vse Evrope. To je dogodek na katerem so mladi oblikovali svoje vizije Evrope prihodnosti in imeli možnost, da svoje razmisleke, želje in pričakovanja sporočijo tudi odločevalcem. Možnosti za to so imeli prek različnih delavnic, predavanj in debat. O dogodku in o viziji Evrope prihodnosti smo v oddaji Gymnasium govorili z udeleženci in prostovoljci na EYE-u Brežice. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Tokrat smo v Gymnasumu gostili mlade ustvarjalke uprizoritvenih umetnosti, ki jih je združil projekt PANG, saj odgovarja na probleme marginalizacije in družbene neenakosti med mladimi Evropske unije ravno z aktiviranjem v procesu umetniškega ustvarjanja. Za debato o vračanju k občutenja telesa, raziskovanju svojih notranjih svetov, zaupanju v lastno izraznost in povezovanju v skupnost ter skozi umetnost, se je voditeljica oddaje Liana Buršič ozrla h gostjam, mladim plesalkam sodobnega plesa in gledališkim improvizatorkam Naji Milivojević, Maši Macedoni, Lani Kariž Meško, Emi Sirotić, Taji Vodeb Verk in njihovim mentoricam, pedagoginjam in koreografinjam Ani Romih in Urši Strehar Benčina.

Naši gosti so bili dijaki, ki močno obvladajo naravoslovne znanosti, bolj konkretno biologijo, kemijo in fiziko. Udeležili so se namreč Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti, ki je potekala med 7. in 14. aprilom v Luksemburgu, na njej pa je sodelovalo 45 ekip iz 23 evropskih držav. Razdeljeni so bili v dve ekipi, domov pa so prinesli zlato in srebrno medaljo. Kako je potekalo tekmovanje, kakšno znanje zahteva in kaj so doživeli v Luksemburgu? Naši gosti so bili dijaki Tisa Lombar, Izadora Kopač, Maj Bombek, Primož Markovič, Anže Markovič, Luka Filak in mentor dr. Matej Huš.

V tokratni oddaji smo gostili mlade iz Ekonomske šole Novo mesto, s katerimi smo se pogovarjali o vrednotah mladih. Katere vrednote so potrebne za vse, da smo kot družba uspešnejši? Katere vrednote v družbi, predvsem med mladimi, mladi pogrešajo? Kdo je odgovoren za to, da je v družbi slišan ali po drugi strani tudi preslišan glas mladih? Katere vrednote so glavne v Evropski uniji? Kakšno vlogo imajo mladi pri oblikovanju prihodnosti Evrope? O vsem tem mladi in voditeljica Tadeja Bizilj. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Oddajo Gymnasium smo posvetili športu, ki je med rekreativci pri nas precej priljubljen, v tekmovalnem svetu pa predstavnice in predstavniki dosegajo vedno bolj vidne rezultate. Govorili smo o turnem smučanju, namreč nedavno se je v Franciji končalo evropsko prvenstvo v tem športu, ki je bilo za slovensko turnosmučarsko reprezentanco najuspešnejše do zdaj. V Chamonixu se je pomerilo več kot 160 športnic in športnikov iz 22 držav, in sicer v štirih disciplinah. Slovenija je tam dobila evropsko mladinsko podprvakinjo, poleg tega pa so člani reprezentance dosegli še nekaj drugih vrhunskih uvrstitev. Kakšno je bilo minulo evropsko prvenstvo so nam predstavili člani Slovenske reprezentance v turnem smučanju Klara Velepec, Maj Pritržnik, Klemen Španring in selektor Robert Pritržnik.

V tem tednu smo se podali na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Zakaj? Ker na šoli poteka projektni teden. Kaj je to, česa so se udeležili mladi gosti in kaj so na radijskih delavnicah skupaj s Prvim pripravili pa več v tokratni oddaji Gymnasium.

V današnjem Gymnasiumu predstavljamo rock skupino Final Page. Mladi glasbeniki so sprva nastopali pod imenom Blank Page, nato pa po nekaj letih premora znova nabrali energijo in ustanovili Final Page, skupino, ki že osvaja slovensko glasbeno sceno.

Decembra lani je na Tajskem potekala 20. mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada. Predstavniki Slovenije, ki so na olimpijadi pod okriljem ZOTKS in DMFA sodelovali četrtič in v konkurenci 304 mladih iz 54 držav dosegli izjemen uspeh, domov so prinesli eno zlato, štiri srebrna in eno bronasto odličje. Za kakšno tekmovanje gre, kako so potekale priprave in kako je bilo na Tajskem? Odgovore smo izvedeli od ekipe, ki je na Tajskem zastopala Slovenijo. V njej so bili: Andraž Čadež, učenec 9. razreda Osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro, Niko Habinc, učenec 9. razreda Osnovne šole Oskarja Kovačiča Ljubljana, Lea Hrvatin, dijakinja 1. letnika Gimnazije Vič, Aleksander Jotanović, dijak 1. letnika Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije na Šolskem centru Novo mesto, Izadora Kopač, dijakinja 1. letnika Gimnazije Škofja Loka, in Primož Markovič, dijak 1. letnika Gimnazije Bežigrad, ter mentorji: dr. Barbara Rovšek, Pedagoška fakultete Univerze v Ljubljani, Margareta Obrovnik Hlačar, učiteljica na OŠ Zreče in Leona Štuklja MB, in dr. Jure Mravlje iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Prehod v novo leto je tudi pravi trenutek, da se ozremo nazaj na vse, kar se je zgodilo v minulem. Mnogo dogodkov se je zgodilo in tudi v oddajah Gymnasium, ki smo jih ustvarili v letu 2023, smo predstavili marsikaterega izmed njih. Pripravili smo pregled oddaj, ki so najbolj zaznamovale lanskoletno sezono.

Tokrat smo v Gymnasumu gostili mlade, nadarjene, a še neuveljavljene fotografinje in fotografe, ki so letos ustanovili kolektiv FotoKult, prostor druženja, učenja, sodelovanja in ostale foto izmenjave z vrstniki, somišljeniki. Za debato o spoznavni, sporočilni moči fotografije so se voditeljici Liani Buršič v studiu 1. programa pridružili člani FotoKulta - Patricija Zupanič, Mark Breznik in Tine Bohinc.

Program Mepi – mednarodne priznanje za mlade je program osebnega razvoja mladih, v katerem se mladi udejstvujejo na več področjih – od športa do prostovoljstva, in sprejemajo izzive. Pri tem spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah. 10. decembra, so podelili 71 zlatih mepijevih priznanj – kdo jih lahko prejme in kako aktivni so mladi v šoli in izven nje, izvemo v tokratnem Gymnasiumu.

Z nami so svoje izkušnje z mednarodne mobilnosti (v Srbiji, na Irskem, Finskem, Nizozemskem, Poljskem in Portugalskem) in izdelavi projektnih nalog delili mladi z Biotehniškega izobraževalnega centru Ljubljana. V okviru Erasmus+ programa na BIC Ljubljana sodelujejo s 30 različnimi organizacijami v 22 državah in tako svoje dijake usmerjajo k strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju v tujini in hkrati spodbujajo njihovo samostojnost in odgovornost. Projektno delo pa je posebnost maturitetnega predmeta biotehnologija na omenjeni šoli – najboljši dijaki tehniške gimnazije pa so bili za svoje naloge tudi nagrajeni. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

V studiu so bili člani novega vodstva Dijaške organizacije Slovenije, ki je pred kratkim začelo svoj mandat. O izzivih, ki so pred slovensko srednješolsko mladino in o tem, na kakšne načine se bo vodstvo slovenske krovne dijaške organizacije v svojem programu soočilo z njimi, smo govorili v oddaji Gymnasium.

Tokrat smo v Gymnasumu gostili mlado igralsko zasedbo (Ali Ogrizek, Lara Kolar, Elyes Samba Florent)novega slovenskega mladinskega filma Šepet metulja, ki si je že prislužil prvo zlato rolo, saj si ga je v kinematografih ogledalo že najmanj 25 tisoč ljudi. Igralski zasedbi filma, ki govori o sanjah, premagovanju ovir, vztrajanju, sprejemanju drugačnosti, se je v studiu Prvega in voditeljici oddaje Liani Buršič pridružil tudi režiser in scenarist filma Alen Pavšar.

Maribor je med 29. oktobrom in 3. novembrom gostil 30. Balkansko računalniško olimpijado. To je tekmovanje v programiranju za srednješolce iz držav Balkanskega polotoka in sosednjih držav, vsako leto pa sodeluje tudi nekaj gostujočih držav. Na olimpijadi, ki je v Mariboru potekala pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, se je tako v znanju in spretnostih računalniškega programiranja med seboj pomerilo 73 mladih programerjev iz 17 držav. V oddaji Gymnasium so nam tekmovalci Jakob Žorž, Tim Strnad in Luka Heric, mentor druge slovenske ekipe dr. Jelko Urbančič in predsednik znanstvenega odbora dr. Luka Fürst predstavili nastop na 30. Balkanski računalniški olimpijadi, kako so pripravili naloge in kako je potekala organizacija tega dogodka.

O spominu, o odnosu do življenja in smrti, o strahovih in težavah, pa tudi o sočutju, sožitju in ljubezni, se bomo na dan spomina na mrtve pogovarjali v mladinski oddaji Gymnasium. Koliko in kako mladi razmišljajo o minljivosti in se pogovarjajo o njej? Zakaj se zdi, da je iskren pogovor o tem še vedno tabu tema, ko pa ni dneva, da o smrti ne bi govorili v poročilih? Kako se pogled na življenje oblikuje pri mladih, ki med prakso delajo v bolnišnicah in so doživeli že marsikaj? Z nami bodo mladi, ki so se pripravljeni pogovarjati o temah, ki niso lahke, ki zahtevajo globlji razmislek, empatičnost, tudi iskrenost do samega sebe in drugih …

V četrtek, 19.10. se v Kinodvoru otvori že 8. mednarodni filmski festival Kinotrip, ki ga pripravljajo mladi za mlade. Raznovrsten program tudi letos prinaša šest aktualnih celovečercev s filmsko klasiko, program kratkih filmov ter pogovore z zanimivimi domačimi in tujimi gosti. No, že nocoj pa je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič v Gymnasiumu gostila ekipo Kinotripovcev, ki je razkrila kakšna filmska popotovanja vas čakajo na festivalu. Z vami so bili: Mija Kolarič, Lara Matos, Izak Kabir Khan, Sofia Korolova in Živa Jurančič, v Kinodvoru zadolžena za filmsko vzgojo in mlada občinstva ter filmski program mladi za mlade Kinotrip.

Globalizacija prinaša več škode kot koristi, maturo bi morali ukiniti, evtanazijo bi morali legalizirati, zmanjšati bi morali obremenjenost učencev v šoli, nogomet je najpomembnejša postranska stvar na svetu – to je nekaj primerov debatnih trditev, ki jih zagovarjajo ali jim oporekajo mladi debaterji na treningih in tekmovanjih. Kar nekaj mladih namreč obiskuje debatne krožke po šolah in hodi na debatne turnirje v organizaciji Za in proti, zavoda za kulturo dialoga. Prastno smo prestavili to dejavnost, ki zahteva poznavanje pravil debate, različnih tem, argumentov, splošno razgledanost in govorniški talent, in vsaj z besedo skočili tudi v Vietnam, kjer je letos potekalo svetovno debatno prvenstvo.

Med 5. in 9. septembrom je v Gdansku na Poljskem potekalo največje tekmovanje za mlade strokovnjake Euroskills 2023. Mladi, stari med 18 in 25 let, so se na njem pomerili v več kot 40 panogah, gre pa za največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja. Slovenijo je na tekmovanju zastopalo 12 tekmovalcev, domov so se vrnili s šestimi medaljami. Z nami v studiu so bili Žiga Kralj, Irena Čepon in Sibila Leskovec, ki so prejeli medalje odličnosti.

Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije se je v začetku septembra odvilo 28. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v kategoriji oranje z obračalnim plugom in s plugom krajnikom. Mladi orači, državni prvaki v oranju Medard Jamšek, Rok Žižek, Jože Sambt ter so bili tokrat gostje voditeljice Liane Buršič za debato o vrlinah in veščinah rokodelstva in dela z zemljo. Z njimi sta prišla tudi učitelj strokovnih predmetov, mentor in dolgoletni sodnik državnih prvenstev v oranju Dejan Kočiš z Biotehniške šole Rakičan in organizatorica praktičnega izobraževanja za kmetijstvo Biotehniškega centra Naklo - Majda Kolenc Artiček.

Bi znali pomagati človeku s srčnim zastojem? Kako bi odreagirali, če bi bili priča prometni nesreči s poškodovanimi ljudmi? Vsi ljudje z vozniškim izpitom opravijo tečaj prvem pomoči, a zdi se, da je to premalo. In kako izurjeni so v prvi pomoči mladi, ki na urniku v šoli nimajo obveznega predmeta, ki bi jim ponujal to znanje? Z nami so bili tisti, ki znajo pomagati - državni prvaki v prvi pomoči, dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Urša Kočevar, Luka Vidmar in Žiga Končar pa z nami niso delili le znanja prve pomoči in izkušenj s tekmovanj, razmišljali so tudi o svojem bodočem poklicu.

16. Filmski tabor Kolpa, ki ga organizira ZIK Črnomelj, je potekal med 21. in 23. avgustom 2023 v Radencih v Poljanski dolini ob Kolpi. Na njem je ustvarjalo 24 mladih slovenskih filmskih ustvarjalcev, starih od 13 do19 let, v štirih različnih kategorijah: filmska igra (mentorica: Mojca Funkl), animirani film (mentorica: Brina Fekonja), dokumentarni film (mentorica: Ema Muc), filmski scenarij in režija (mentorja: Martin Turk in August Adrian Braatz). Rdečo nit za vse štiri kratke filme, ki so nastali na taboru, pa so mentorji in udeleženci črpali iz knjige Poljanska dolina ob Kolpi – dolina zgodb. V njih poleg lokalnih prebivalcev nastopajo različna bajeslovna bitja: škrati, vile, velikani, vragi, čarovnice ipd. Z nami so bili: - Julija Zidarič, udeleženka v delavnici Filmska igra - Eva Šumak, udeleženka v delavnici Animirani film - Nuša Bohak, udeleženka v delavnici Filmski scenarij in režija - Jakob Medved, udeleženec v delavnici Filmski scenarij in režija.

Bliža se novo šolsko leto, ki bo za dijake, pred katerimi je zadnji letnik srednje šole, zelo pomembno. Kmalu se bodo morali namreč odločiti, kako naprej. Kateri študij jih zanima in kako potekajo vsi postopki za vpis? Nekateri so že trdno odločeni, drugi imajo preveč interesov in preveč odprtih možnosti. Informacije in svetovanja so zadnji teden počitnic dobili tudi na Poletni šoli za dijake Univerze v Ljubljani – več o projektu in o tem, kako mladi razmišljajo o svoji prihodnosti, pa izvemo v oddaji Gymnasium od Mance, Tamare in Naide in dr. Sabine Žnidaršič iz Visokošolske prijavno informacijske službe Univerze v Ljubljani.

Tokratna oddaja Gymnasium je bila prav posebna. Na Prvi program Rada Slovenija so prišli Smetnaki. Kranjsko-tržiški glasbeni sestav, ki se žanrsko ne opredeljuje. Prvič so v skupini zaigrali na začetku gimnazije, zdaj pa so si v slovenskem glasbenem prostoru že izborili svoje mesto. Kot pravijo sami, njihovo glasbo in besedila zaznamuje predvsem humor in samoironija ter premlevanje situacij, v katerih se znajdejo mladi. S saksofonom, pozavno, trobento, bobni, bas in električno kitaro so nas Smetnaki popeljali v konec poletnih počitnic. Oddaja Gymnasium pa je tokrat potekala v živo tako v avdio kot video prenosu iz studia 26. Gal Grobovšek (tenor saksofon, vokal) Žan Škrjanec (pozavna) Anže Podobnik (bobni) Amadei Šaršanski (bas kitara) Rok Valjavéc (električna kitara) Anže Balantič (trobenta)

V Ljubljani te dni poteka Festival kratkega filma (FeKK) in na njem se je predstavil tudi 13 minutni film Trije - oda mladosti, kvir prijateljstvom, in tistemu posebnemu poletju, ki si ga zapomnimo za vedno. Voditeljica Liana Buršič je v tokratni oddaji gostila filmsko ustvarjalno ekipo mladih, starih od 19 do 24 let - režiserja Simona Moeja, producentko in koordinatorko intimnih prizorov Aiko Zakrajšek, producentko, scenografinjo in kostumografinjo Majo Kunaver ter igralca Nikolo Drole in Špelo Lovrec.

Mladi zmaji tudi med poletjem pripravljajo različne dogodke, dejavnosti, tabore, ki so namenjeni mladim in njihovemu kratkočasenju med poletnimi dnevi. Med tednom na različnih lokacijah pripravljajo družabne ure za športanje, ustvarjanje, kuhanje – pred nekaj dnevi pa so se s tradicionalnega pustolovskega tabora v naravi vrnili mladi, ki bodo gosti v tokratni oddaji Gymnasium. Kaj vse so doživeli in kako so jim vremenske razmere spremenile potek tabora, slišite danes po 20h na Prvem.

Akrobatsko smučanje oziroma smučanje prostega sloga je polno adrenalinskih in telesno ter umsko zahtevnih disciplin. Prava paša za oči je ta olimpijski šport, a kaj, ko pri nas kljub nadarjenim in uspešnim mladim tekmovalcem ni ustreznih pogojev za kakovostni trening. Liana Buršič je tokrat v Gymnasiumu gostila mlada reprezentanta, akrobatska smučarja Jošta Klančarja in Marka Cizlja ter trenerja, sodnika in nekdanjega olimpijskega tekmovalca prostega sloga Marka Klančarja.

Olimpijski festival evropske mladine 2023 v Mariboru poleg več kot 2400 tujih združuje tudi 138 slovenskih reprezentantk in reprezentantov. Z evropsko konkurenco se bodo pomerili v 11-ih različnih panogah in ob koncu dnevnega tekmovalnega dogajanja, smo jih nekaj povabili pred mikrofon. Kako na OFEMU 2023 živijo svoje prve olimpijske sanje in kakšna so tekmovanja v njihovih športnih, so predstavili v oddaji Gymnasium.

V tokratni oddaji gostimo mlade glasbene navdušence Fedjo Razpeta, Nežo Gradišar in Matica Izaka z ljubljanske Gimnazije Vič. V minulem desetletju smo priča vzponu pretočnih platform, ki so predrugačile načine poslušanja glasbe. Fizične glasbene medije zdaj v večini nadomeščajo digitalne naprave, prek katerih dostopamo do svojih glasbenih zbirk, poslušamo glasbo prek Youtuba in se izogibamo oglasom s premium naročninami. Spregovorili smo tudi o tem, kam mladi v svoj medijski repertoar umeščajo radio; se jim medij zdi že »totalno out«, ali še vedno ostaja njihov spremljevalec?

Kako so mladi proste dni preživeli na Raziskovalnem taboru Rogla, ki je potekal v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije? To prav posebno območje v Sloveniji so raziskovali v geološki, botanični, ornitološki in arhitekturni skupini in odkrili številne zanimive stvari. Katere in zakaj se nekateri izmed njih vračajo leto za letom, izvemo v Gymnasiumu.

V oddaji Gymnasium so se nam pred mikrofonom pridružili ustvarjalci glasbene komedije z naslovom Otroci s postaje ZOOM. Spregovorili smo o tem, kaj je to glasbena komedija, kako je nastajala, o čem govori in kako je sočasno igrati ter peti. V oddaji pa smo prisluhnili kar petim skladbam, ki so bile posnete v živo na premieri.

V oddaji Gymnasium sta se nam pred mikrofoni pridružila Liza končar in Timotej Poznič, ki sta v začetku meseca junija izdala album z naslovom Gola Ljubav. Album vsebuje 8 skladb, za katere je besedila in glasbo napisala Liza, v njih pa predeluje osebne pretekle izkušnje življenja. Aranžmaje je na kitari ustvaril Timotej Poznič, ki je sedaj že uveljavljeno ime med mlado slovensko glasbeno sceno. Spregovorili smo o nastjanaju albuma, o glasbi in o poembnosti slovenskega jezika ter premierno odvrteli kar šest skladb dotičnega albuma.

Tokrat je voditeljica Liana Buršič gostila eno najbolj obetavnih mladih umetnic pri nas, 20 -letno kantavtorico Doro Tomori, ki je pred kratkim izdala svoj prvi album Where no heartbreak has gone. V studiu, za poglobljeno debato o prepuščanju ustvarjalnemu toku življenja sta se ji pridružila kitarist Timotej Poznič in producent albuma, širši javnosti bolj znan kot član skupine Siddharta, klaviaturist Tomaž Okroglič Rous.

Pogovor v oddaji Gymnasium smo namenili tekmovanju Euroskills, ki bo potekalo med 5. in 9. septembrom v Gdansku na Poljskem. Gre za prestižno evropsko tekmovanje mladih strokovnjakov, starih med 18 in 25 let, mladi pa na njem tekmujejo v več kot 40 različnih panogah. To je največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja, udeležba na Euroskills pa mladim omogoča edinstveno izkušnjo in ob tem pomembno prispeva k ugledu poklicnih panog, ki v zadnjem času izgubljajo zanimanje. Slovenijo bo na tekmovanju zastopalo 12 tekmovalcev, ki bodo svojo strokovnost in spretnosti pokazali v devetih panogah oziroma kategorijah. Z nami je bil del ekipe, ki se pripravlja na nastop na tekmovanju Euroskills. »Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.«

Na gimnaziji v Ilirski Bistrici, ki je podružnica Šolskega centra Postojna, se izvajata dva programa: tehnik računalništva in gimnazija. Na šoli poteka veliko projektov, taborniki praznujejo 70 let delovanja, v kraju pa med mladimi živi tudi glasba - v naš terenski studio so prišli tudi člani dijaškega narodnozabavnega ansamla Od buata.

V petek 2.6. in v soboto 3.6. bo v Ljubljani tekmovanje World Kidz Breaking Champion (WKBC), svetovno mladinsko tekmovanje v breakdanceu. V Ljubljani se bodo zbrali mladi breakdancerji z vsega sveta, da bi predstavili svoje plesne točke na različnih krajih po Ljubljani. Svetovno priznani plesalci, ki bodo opravljali vlogo žirije, pa bodo v soboto razglasili zmagovalce. V oddaji Gymnasium so se nam pridružili Pino. Ruben in Keira, ki bodo preizkusili svojo srečo na tekmovanju. Skupaj smo se vprašali, kaj je breakdance, kako se razlikuje od drugih plesnih tehnik in kako se plesalci pripravljajo na tekmovanje.

V oddaji so se nam pridružili Nejc Rac (vokal), Vane Skubic (kitara + vokal), Jernej Fortuna (klaviature + vokal), Luka Petrovčič (bobni) in Martin Gantar (bas kitara), člani skupine Birdland. Vsi prihajajo iz Logatca kjer so se spoznali še v osnovni šoli, konec srednje šole pa ustanovili glasbeno skupino. Pred kratkim so izdali svoj prvi EP, ki so ga v oddaji Gymnasium tudi predstavili in zaigrali kar pet skladb.

Star pregovor pravi, da veljaš, kolikor jezikov znaš. To se je včasih nanašalo predvsem na nemščino, italijanščino in francoščino, v 21. stoletju pa ta modrost slej ko prej meri na kitajščino, korejščino in japonščinoVse kaže, da se v 21. stoletju gospodarsko – s tem pa tudi politično – težišče sveta seli na pacifiške obale Azije. Po podatkih Združenih narodov je bila, na primer, kitajska ekonomija predlani druga največja na svetu, japonska tretja, južnokorejska pa deseta. To pa seveda pomeni, da si v Sloveniji ne moremo več privoščiti, da bi o teh deželah ne vedeli ničesar. A kako težko se je pravzaprav naučiti jezikov vzhodne Azije in spoznati tamkajšnje kulture? Pa tudi: kako ta vednost pomaga širiti intelektualne in emocionalne horizonte tistim, ki se učijo? In, ne nazadnje, s kakšnimi upi smejo ljudje, ki so tovrstna znanja osvojili, navsezadnje vstopiti na slovenski trg dela? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Gymnasiumu, ko smo se pogovarjali s študentkami in študentoma Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – z japonologinjama Katarino Gerl in Marto Simeonov, s koreanistom Primožem Prevodnikom ter s sinologinjo Vido Krevs in sinologom Aljažem Novakom.

Money Power Glory - denar, moč, slava je še čisto sveža monodrama mladega igralca Jakoba Adamiča Šemeta, pod prav tako mlado režisersko taktirko Aiko Zakrajšek, v kateri se nam odpirajo svetovi prepletenih medsebojnih odnosov in spominov. Del ustvarjalske zasedbe monodrame, ki je premiero doživela na Gimnaziji Poljane v aprilu, je v tokratnem Gymnasiumu gostila voditeljica Liana Buršič. Njena gosta sta bila Jakob Adamič Šeme in oblikovalec svetlobe Matic Urankar Kosec.

O novem mednarodnem tekmovanju s področja ekologije se bomo pogovarjali z dijaki Srednje šole Črnomelj in tamkajšnjo profesorico geografije Vesno Fabjan. Letos so namreč sodelovali na prvi izdaji mednarodne olimpijade: trajnostni razvoj in varstvo okolja. Katero od treh predpisanih tem so si mladi izbrali, kakšne predstavitve so nastale, je bila angleščina težava ali izziv, izvemo v oddaji Gymnasium.

Kar nekaj oddaj smo na Prvem namenili pisanju eseja in vsem obveznim maturitetnim čtivom: Sofoklejevi Antigoni, Antigoni Dominika Smoleta, Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. V tej spletni ediciji Gymnasiuma smo povzeli nekaj ključnih misli o vseh štirih dramah in navodil za pisanje eseja, predvsem pa slišali mlade, kako razmišljajo o letošnjem tematskem sklopu Ženska na odru sveta.

»Dajte nam odgovornost, ne bomo vas razočarali« pravijo mladi filmski selektorji o vključevanju mladih v oblikovanje filmskih programov! Tokrat smo v Gymnasiumu gostili predstavnike Kinodvora, istrskih mladih programerjev, festivala Kino Otok in Kinotripovce za debato o mladih filmskih občinstvih in njihovih vsebinskih cineastičnih preferencah, pomenu obiskovanja kinematografov pa tudi o festivalu žanrskega filma Kurja polt, ki poteka ravno ta teden. Avtorica in gostiteljica oddaje Liana Buršič se je pogovarjala z Ajdo Simčič, Zalo Humar, Maksimom Sinković Korošec, Tanjo Hladnik in Živo Jurančič.

V letošnjem letu je ponovno potekal vseštudentski literarni natečaj Rdeča nit, ki ga organizirajo študentke in študentje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V zadnjih letih je zaradi situacije sveta natečaj nekoliko zamrl, letos pa se je vrnil s polnim zagonom in v prenovljeni podobi! Z vseštudentskim literarnim natečajem Rdeča nit želijo spodbujati ustvarjalnost, domišljijo in refleksijo ter mladim piscem in piskam odpreti vrata v literarni svet, da lahko sveža besedila izpod spretnih peres po bivanju v temnih predalih le ugledajo luč sveta in zaživijo med bralci. V oddaji smo tako gostili letošnje zmagovalke natečaja: Zala Marolt (dramatika) Izabella Rajh (kratka pripoved) Marija Kisilak (poezija) ter dobitnice posebnih priznanj: Petruša Golja (kratka pripoved) Manca Marinko (poezija) Tara Ferbežar Felgner (poezija)

Gib, eleganca, lepota in estetika so stvari, ki zaznamujejo tekmovalne standardne in latinskoameriške plese. Kako ples kot šport razvija ne le fizične, ampak tudi osebnostne značilnosti plesalk in plesalcev in na kakšno športni pot se z izbiro teh plesov odpravijo mladi, ki plešejo, sta nam v oddaji Gymnasium predstavila plesna para iz Plesne šole Bolero.

Poslikave športnih copat za zvezdnike lige NBA, risanje stripov za Stripburger, lastne kolekcije oblačil in njihova predelava, to je le nekaj stvari, ki jih ustvarjajo naši gostje, dijakinje in dijaka Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. O njihovem delu, razpetim med šolskim okoljem in prostim časom, smo govorili v oddaji Gymnasium.

Smučarska skakalka Tinkara Komar, hitrostna drsalka Dina Špan, turni smučar in kolesar Jon Pritržnik ter biatlonec Pavel Trojer so gosti oddaje Gymnasium. Januarja so se udeležili 16. zimskega Olimpijska festivala evropske mladine v Furlaniji Julijski Krajini in dosegli odlične rezultate. Slovenijo je sicer zastopalo 47 športnikov, starih od 15 do 18 let, osvojili pa so 6 zlatih odličij.

Dijaška organizacija Slovenije je letos, že deveto leto zapored, podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta za lansko šolsko leto postala Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, oba sta dijaka mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor. Oba sta zelo uspešna v šoli, hkrati pa aktivna tudi na številnih drugih področjih. Spoznajte ju v oddaji Gymnasium.

Tekst: Ob tokratnem 8. marcu se je voditeljica Liana Buršič o njegovem pomenu in vplivu v še vedno pretežno patriarhalni družbi pogovarjala s tremi mladimi ženskami, študentkami, ustvarjalkami - Piko Kovač, Nino Slavec in Mijo Kramar.

Pred mikrofon smo povabili mlade zborovske pevce in glasbenike s Srednje šole Slovenska Bistrica in njihovo mentorico Ano Sandrin. Več o zborovskem ustvarjanju, glasbi in njihovih projektih pa v oddaji.

Tokrat smo šli na oder, naši gosti so bili mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski impro ligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča, ki deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kako ŠILA poteka in skrbi za smeh, smo govorili v oddaji Gymnasium.

V terenskem studiu v Cerknem so se nam pridružili mladi športniki, člani orientacijskega kluba Azimut Cerkno. Več o njihovem delovanju, projektih, uspehih in ciljih izvemo v Gymnasiumu.

Anksioznost, depresija, samopoškodovanje in samomorilne misli, motnje pozornosti - stisk mladih je veliko, z nami pa so svoje težke izkušnje delili dijaki iz Dijaškega doma Vič. Ali bivanje v dijaškem domu poglablja njihove stiske ali pa, prav nasprotno, pomeni mladim na poti odraščanja varno zatočišče in mogoče edino možnost za uresničenje njihovih izobraževalnih želja? Kakšno je sploh življenje v dijaškem domu in kakšno oporo tam najdejo mladi, ki ne izhajajo iz najbolj spodbudnega domačega okolja? Kaj bi bilo, če bi zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov morali izbrati drugo šolo? Na srečo v Sloveniji deluje Dijaški sklad projekta Botrstvo, ki finančno pomoč nudi 120 dijakom. Več pa v oddaji Gymnasium.

Gymnasium tokrat gostuje v Ljutomeru. V središču Prlekije so se nam v mobilnem studiu pridružili dijaki ljutomerske gimnazije, ki letos praznuje 60 let. Šola je danes prepoznavna v slovenskem in mednarodnem merilu, a vse to ni samoumevno. Poleg oddelkov splošne gimnazije imajo še umetniško gimnazijo, smer gledališče in film, pa predšolsko vzgojo, nov je program medijskega tehnika. Od tod prihajajo najboljši debaterji, prihodnji mesec bo prav tu v Ljutomeru gostili debaterje z vsega sveta. Več izvemo od dijakov in ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

V urbanih središčih se vsakodnevno srečujemo z grafiti. Pa smo jim naklonjeni, nas nagovorijo likovno, pa tudi v svoji simbolni sporočilnosti? Nocoj je Liana Buršič v oddaji Gymnasium gostila dva mlada, kreativna grafitarja z Gorenjske - Tima Megliča in Aljaža Roglja.

Dijaki štiriletnega programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana so z nami delili svojo izkušnjo mednarodne mobilnosti. Na Dansko so odšli na praktično usposabljanje. Katere danske jedi so se naučili skuhati in kako so Dancem predstavili slovensko kulinariko? Več v oddaji Gymnasium.

Več kot 50 oddaj in 200 gostov, 50 zanimivih zgodb, tem in projektov, ki zadevajo življenja mladih ter 5 voditeljev Programa za mlade – to je seštevek minulega leta v oddajah Gymnasium. V začetku leta 2023 se bomo ozrli na nekatere pogovore, ki so popestrili sredine večere, katere smo izbrali, boste slišali v prvi letošnji oddaji Gymnsium. :)

Letošnja dobitnika nagrade Sklada Staneta Severja za igralsko stvaritev študentov dramske igre sta Mina Švajger in Matevž Sluga. Študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo sta bila nagrajena za vloge v dramah Steklena menažerija, Mačka na vroči pločevinasti strehi in Bambina. Kako je potekalo ustvarjanje predstav in kakšne kakovosti je v igri Mine in Matevža prepoznala žirija, ki podeljuje nagrade, boste izvedli v oddaji Gymnasium.

Dora Tomori in Veronika Nikolovska sta sveža glasova mlajše generacije slovenskih glasbenih ustvarjalk, ki iskreno raziskujeta teme zakopane v slehernem človeškem jedru – od osamljenosti, ljubezni, svobode. Melanholično, a tudi igrivo, predano in predvsem poživljajoče. Nocoj sta bili gostji oddaje Gymnasium, v družbi voditeljice in avtorice oddaje Liane Buršič

V tokratni oddaji gostimo mlade dramske igralce Niko, Zalo, Davida z mariborske tretje gimnazije ter njihovega mentorja Ivico Kneza, sicer igralca, plesalca in koreografa. O ustvarjanju gledališke predstave, improvizaciji in soočanju s tremo pa v oddaji Gymnasium z Laro Gril.

Na Gimnaziji Celje - Center brez glasbe ne gre. Na tej šoli že več desetletij delujejo številne vokalne zasedbe, letos na primer kar 9. Odlikuje jih kakovost, raznovrstnost, kontinuiteta, sodelovanje, angažiranost in prostovoljnost – ne le da veliko nastopajo, nastopajo tudi na dobrodelnih koncertih, ki jih prirejajo sami. December je za mlade pevce in glasbenike s te šole zelo pester čas, saj veliko nastopajo: poleg prazničnih koncertov letos s številnimi nastopi obeležujejo tudi 110. letnico šole. Glasbeno vzduššnje na šoli in svoje glasbeno udejstvovanje so z nami delili: Zala Golavšek (Nonet GCC), Ajla Tiganj (Dekliški pevski zbor GCC), Nika Kačičnik (DPZ, The Šlagers in GCC Gipsy sekstet), Erazem Hren (FaVoZa, fantovska vokalna zasedba GCC) in David Polanc (The Šlagers, GCC Gipsy kvintet in FaVoZa).

Oddajo Gymnasium smo namenili kuhanju na vrhunskem nivoju. V Trondheimu na Norveškem je med 10. in 13. novembrom potekalo tekmovanje mladih kuharic in kuharjev European young chef award, na katerem je odlično drugo mesto zasedla Špela Kuhel, študentka gostinstva in turizma na Biotehniškem izobraževalnem centra Ljubljana. Do uspeha sta jo z nasveti vodila tudi mentorja Neli Selan in Andrej Molk. Vsi trije so se nam pridružili v studiu in v pogovoru predstavili, kako okuse domačega okolja, kar je v primeru Špele Kuhel Dolenjska, na krožniku predstaviti tako, da prepričajo tudi strokovno komisijo vrhunskega kuharskega tekmovanja.

V oddaji se nam bodo pridružile zmagovalke enajstega natečaja za najboljše ljubezensko pismo ter zmagovalke prvega natečaja za najboljšo ljubezensko pesem. Govorili bomo o tem, kako pisati pisma in pesmi, kako poiskati notranje občutke ter kako v besedilih poudariti pomembne teme. Z nami bodo: Anastazija Gračner, Ana Kumperger, Zala Ratej, Julija Valentar Zdovc in Ana Avsec. Več pa v oddaji Gymnasium.

Če bi vaši hiši ob hudih nalivih grozila poplava zaradi bližnje reke, kaj bi naredili? Kako bi zavarovali hišo? Ta izziv so na spletnem klimatonu reševali dijaki in našli kar nekaj domiselnih in vizionarskih rešitev, usmerjenih v leto 2100: od hiše, ki bi jo poslali v vesolje, do kupole, ki bi jo varovala pred poplavami. Spletni klimaton je sicer del večjega projekta Akademije podnebnih ukrepov, njegov namen pa je bil okrepiti spretnosti vodenja sprememb med mladimi v lokalnih skupnostih. O rešitvah mladih, o drugačnih metodah dela z mladimi in poučevanja ter o podnebnih spremembah smo se pogovarjali v studiu Prvega z dijaki in mentorjema z Gimnazije Lava in Gimnazije Škofja Loka, slišali pa smo tudi mlade iz Šolskega centra velenje in Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.

V oddaji Gymnasium se nam je v studiu pridružil mladi nadarjeni glasbenik, ki je tik pred izidom prvega albuma z naslovom Intro. Gre za prav poseben projekt, saj je vsaka skladba napisana v drugem žanru. V oddaji smo tako poslušali nekatere skladbe s prihajajočega labuma in s Karlom spregovorili o tem, kako je projekt sploh nastal.

V oddaji Gymnasium smo z mladimi lutkarji odkrivali proces ustvarjanja lutkovne predstave. Govorili smo o izdelavi lutk ter uspehih mladih lutkarjev na različnih, tudi mednarodnih tekmovanjih. Več v oddaji.

Kinotrip je Kinodvorov filmski program, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, mednarodni filmski festival Kinotrip pa njegov največji dogodek. Tokratna sedma edicija prinaša šest celovečernih filmov za različne filmske okuse vseh starosti, nocoj pa smo v Gymnasiumu gostili mlade, ki so ga soustvarjali. Z nami so bile Julija Pavlin Vodušek, Zarja Žagar, Zala Humar, Stela Artes Štern in njihova mentorica Živa Jurančič, tista, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. z njimi se je pogovarjala voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič.

Kinotrip je Kinodvorov filmski program, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, mednarodni filmski festival Kinotrip pa njegov največji dogodek. Tokratna sedma edicija prinaša šest celovečernih filmov za različne filmske okuse vseh starosti, nocoj pa smo v Gymnasiumu gostili mlade, ki so ga soustvarjali. Z nami so bile Julija Pavlin Vodušek, Zarja Žagar, Zala Humar, Stela Artes Štern in njihova mentorica Živa Jurančič, tista, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. z njimi se je pogovarjala voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič.

Gymnasium smo namenili pogovoru o planinski orientaciji, saj je na Pokljuki med 30. septembrom in 2. oktobrom potekalo Balkansko planinsko orientacijsko tekmovanje. Med 31 ekipami iz Slovenije, Srbije, Črne Gore, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine je naše barve zastopalo 12 ekip, v drugi najvišji starostni kategoriji, kategoriji Seniorji, v kateri nastopajo starejši od 18 let, je zmagala slovenska ekipa. Njeni člani Julija Trobina, Bor Kunstelj, Lev Podbregar in Martin Gulin iz Planinskega društva Polzela so bili z nami v studiu. V pogovoru so predstavili, kaj vse je treba znati in poznati za tovrsten uspeh na trasah, kjer bi se vsi ostali zagotovo izgubili. S svojim uspehom so člani ekipe tudi nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih ekip na tekmovanjih iz planinske orientacije.

Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je ta tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, sta zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline skupaj z drugimi partnerji razvila novo digitalno orodje za podporo pri reševanju duševnih izzivov mladih Najdi.se. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za javno upravo, vključuje samo iskalnik, motivacijske "plonklistke" in profil na Instagramu @dusozlom. Na tem spletišču lahko najdete odgovore na vprašanja: kaj se mi dogaja, kako si lahko pomagam, kje lahko dobim pomoč? Več pa z gosti: Barbaro Kos, vodjo projekta Najdi.se pri Zavodu Vozim, in Karmen Kukovič iz Mladinskega centra Dravinjske doline ter študentoma Laro in Smiljanom, ki sta z nami delila svoja razmišljanja in izkušnje.

Kako pomembno je negovanje subkultur pri nas, kakšno polje kreativnega izraza, upora in svobode predstavljajo? O tem in še čem v tokratnem Gymnasumu, ko gostimo člane in oboževalce kranjske hardcore skupine Sakrabolt. Z voditeljico Liano Buršič so se pogovarjali Val Slana, Urban Kolbl in Lovro Šenk.

V oddaji Gymnasium so bili z nami mladi cirkusanti, ki obiskujejo cirkus Fuskabo. V njem mladim od 5. do 29. leta starosti ponujajo usposabljanje in bogate možnosti za umetniško, osebno in družbeno rast v netekmovalnem razpoloženju. Program sledi letnemu učnemu načrtu, poleg zagotavljanja alternativne, netekmovalne oblike telesne vzgoje pa mladinski cirkuški program uči potrpežljivosti, vztrajnosti, postopnosti in timskega dela. V oddaji smo torej z mladimi govorili o tem, kaj cirkus pravzaprav je, kakšno telesno pripravljenost zahteva, ter predstavili njihovo predstavo.

S svojimi nastopi nas namreč navdušujejo tudi mlajši športnice in športniki, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Eno takih – Olimpijski festival evropske mladine – se je poleti odvijalo na Slovaškem, od tam pa so se mladi vrnili s kar nekaj odličji. Slovenska reprezentanca je štela skoraj 100 mladih, starih od 15 do 18 let, ki so Slovenijo zastopali v vseh desetih športnih panogah, ki so bile na tekmovalnem sporedu. Na Prvem so bili naši gosti: odbojkarica Ajda Gorenjec Hodnik, plavalka Nija Gerdej, tenisač Paolo Angeli, atlet Žan Ogrinc in judoist Tobias Fürst Črtanec.

S svojimi nastopi nas namreč navdušujejo tudi mlajši športnice in športniki, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Eno takih – Olimpijski festival evropske mladine – se je poleti odvijalo na Slovaškem, od tam pa so se mladi vrnili s kar nekaj odličji. Slovenska reprezentanca je štela skoraj 100 mladih, starih od 15 do 18 let, ki so Slovenijo zastopali v vseh desetih športnih panogah, ki so bile na tekmovalnem sporedu. Na Prvem so bili naši gosti: odbojkarica Ajda Gorenjec Hodnik, plavalka Nija Gerdej, tenisač Paolo Angeli, atlet Žan Ogrinc in judoist Tobias Fürst Črtanec.

Filmski tabor Kolpa je projekt s 15-letno tradicijo, ki spodbuja filmsko ustvarjalnost in mladim ponuja možnost ustvarjalnega druženja s slovenskimi filmskimi strokovnjaki. Z letošnjimi udeleženci tabora, po filmsko, tokrat v Gymnasiumu, z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič so (tudi) o razsežnostih filmske umetnosti v naših življenjih debatirali: August Adrian Braatz, režiser in mentor delavnice Filmski scenarij in režija; Larisa Sinovčić, 17 let, Ljubljana, udeleženka delavnice Filmska igra; Emilija Mežan, 18 let, Trebnje, udeleženka delavnice Filmski scenarij in režija; Vili Šoper Rijavec, 13 let, Koper, udeleženec delavnice Animirani film; Leon Pavlinič, 17 let, Dragatuš, udeleženec delavnice Dokumentarni film.

Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije so v konkurenci 52 ekip, sestavljenih iz več kot 200 tekmovalcev iz 38 držav, Slovenijo zastopali dijaki in gostje tokratne oddaje Gymnasium: Vita Korošin in Katja Andolšek z Gimnazije Bežigrad, Alja Šlenc z Gimnazije Kranj in dijak Rok Tadej Brunšek z Gimnazije ŠC Velenje. S svojim izjemnim znanjem so si priborili bronasta odličja. Tekmovanje je bilo najprej individualno, kjer so tekmovalci šest ur reševali lingvistične naloge. En dan pa je bil rezerviran tudi za ekipno tekmo, kjer so ekipe lingvistične naloge reševale štiri ure. Z mladimi in mentorico dr. Simono Klemenčič smo v oddaji govorili o jezikih, besedah in črkah, predvsem pa smo se poglobili v potek olimpijade in načine, kako svoje znanje izboljšati.

Festival angažiranega pisanja ITN. Je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tina Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi. Gre torej za festival mladih za mlade. Letos bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom, pravkar pa zbirajo prijave v programski odbor. V oddaji sta se nam tako pridružila Matevž Rems in Tajda Liplin Šerbetar, ki sta na festivalu ITN sodelovala že v preteklih letih ter mentorica in vodja festivala Nika Kovač. Skupaj smo predstavili festival in pokukali v letošnje dogodke. Pogovor pa smo še razširili skupaj z gostjama Hano Bujanovič Kokot in Elo Potočnik, mladima pesnicama in pisateljicama, predvsem pa strastnima bralkama. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, ali mladi berejo, kako je literatura predstavljena mladim, je ta dostopna vsem, kako spodbuditi branje in kako lahko mladi ustvarjalci vstopijo na literarni trg.

Festival angažiranega pisanja ITN. Je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tina Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi. Gre torej za festival mladih za mlade. Letos bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom, pravkar pa zbirajo prijave v programski odbor. V oddaji se nam bosta tako pridružila Matevž Rems in Tajda Liplin Šerbetar, ki sta na festivalu ITN sodelovala že v preteklih letih ter mentorica in vodja festivala Nika Kovač. Skupaj bomo predstavili festival in pokukali v letošnje dogodke. Pogovor pa bomo še razširili skupaj z gostjama Hano Bujanovič Kokot in Elo Potočnik, mladima pesnicama in pisateljicama, predvsem pa strastnima bralkama. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanja, ali mladi berejo, kako je literatura predstavljena mladim, je ta dostopna vsem, kako spodbuditi branje in kako lahko mladi ustvarjalci vstopijo na literarni trg.

Poletje je s taborjenji vrhunec taborniškega leta - Zlet, vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki pripravijo vsaka štiri leta, pa je poseben ravno zato, ker mlade iz vse Slovenije za 10 dni združi v eno veliko skupnost. Kaksna je bila ta skupnost tokrat, ta vikend se je Zlet zaključil v Cerknem, so prišli povedati mladi taborniki v tokratni Gymnasium. Z voditeljico Liano Buršič so prav po taborniško sproščeno in povezano debatirali Žan Čuden (17 let), Pia Sivec (19 let), Manca Mirka Slosar (16 let) in Tisa Predalič (17 let), ki so taborniki že več kotz 10 let, vsak iz drugega rodu.

v gymnasiumu sledi še tretji, zadnji del dokumentarne igre »Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je«, v kateri spoznavamo zgodbo dijakinje Zoje, ki jo komentirajo trije strokovnjaki, povezuje pa freestyle dvojec Um in Kuna. Pogovarjali smo se tudi s študentko Laro in izvedeli, kako težko je bilo njej v zadnjih letih, ko se je način življenja in sveta za mlade, pa ne le mlade, obrnil na glavo. Posebna dokumentarna radijska igra Samota – generacije izolacije je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Vabljeni k poslušanju 2. dela dokumentarne radijske igre z naslovom »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš, maska gor na faci je«, v katerem se bomo skupaj z dijakinjo Zojo, strokovnjaki, freestyle dvojcem Um in Kuna, avtorico in režiserko Špelo Kravogel ter tonskim mojstrom Matjažem Mikličem spomnili, da šola ni le prostor za pridobivanje znanja, temveč da se v šoli mladostniki učijo, kako razvijati prijateljstva, odnose in kako jih vzdrževati. Neposredna socializacija mladostnikom prav tako omogoči oblikovanje samopodobe, virtualno druženje, mediji pa lahko ustvarijo ponarejeno resničnost. Po dokumentarni igri pa bomo slišali še pogovor s klinično psihologinjo in izvedeli, da duševnih stisk zdaj, ko je za nami dokaj normalno šoslko leto, ni prav nič manj - nasprotno, več mladih išče pomoč strokovnjakov. Posebna dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

V Gymnasiumu bomo imeli priložnost slišati posebno radijsko dokumentarno igro »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je«. Gre za preplet intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. 1. delu dokumentarne radijske igre sledi še pogovor z avtorico in režiserko Špelo Kravogel. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

V tokratnem Gymnasiumu so se nam pridružili dijaki srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Govorili smo o projektu Erasmus+ mobilnost, s pomočjo katerega je letos dvotedetnsko praktično usposabljanje v litovskih, italijanskih, španskih in portugalskih vrtcih, opravljalo kar 47 dijakinj in dijakov programa Predšolska vzgoja. Z nami so bili: •\tAna Jurca, •\tUrška Bučinel, •\tErna Štemberger •\tIn ravnatelj: Andrej Rutar. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Poletje je tudi čas, ki nam ponudi možnost ukvarjanja z najrazličnejšimi aktivnostmi, ki so povezane z vodo. A v tokratni oddaji Gymnasium nismo ostali nad njeno gladino, ampak smo se podali pod njo. Govorili smo o potapljanju, potapljaških tečajih in znanjih, ki jih morajo kandidati za potapljače osvojiti, preden so usposobljeni za samostojen potop. Seveda smo govorili tudi o zanimivostih podvodnega sveta, na koncu oddaje pa lahko slišite tudi nekaj nasvetov za varno in uspešno dopustniško potapljanje na dah. Z nami sta bila predstavnika Univerzitetnega potapljaškega društva Pozejdon, inštruktor Bojan Habulin in potapljačica Teja Barašin.

Velikokrat slišimo, kako mora izobraževanje odgovarjati na potrebe trga dela in gospodarstva, dobrih praks in primerov pa ne vidimo. Zato smo odšli na Šolski center Nova Gorica, ki združuje 5 srednjih šol, eno višjo šolo, moderni medpodjetniški izobraževalni center in dijaški dom ter je vključen v veliko projektov, tudi takih, ki so financirani iz evropskih kohezijskih sredstev. Izvedeli smo, kaj vse nastaja v njihovem Učnem izdelovalnem laboratoriju, kakšnega robota so programirali dijaki tehniške gimnazije, kaj počnejo elektrotehniki in kako so opremljene njihove delavnice. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Kaj se dogaja na Srednji šoli Črnomelj, kakšno je dijaško življenje v Črnomlju ter kakšne so perspektiva in priložnosti mladih v Beli krajini? V Gymnasiumu smo bili v družbi dijakinj gimnazije iz Srednje šole Črnomelj.

Konec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in forografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi smo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.Dijakinje in dijaki četrtih letnikov smeri modno oblikovanje so v ljubljanski Cukrarni predstavili svoje sklepne oblačilne kolekcijeKonec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi bomo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.

V tokratnem Gymnasiumu pa o knjigi slovenske uporniške poezije in albumu H2SO4 ene najbolj prepoznavnih ustvarjalk slovenske hip hop in rap scene - ankaranske glasbenice Masayah, ki je prišla v studio Prvega v družbi dr. Igorja Sakside. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana BuršičEna najbolj prepoznavnih ustvarjalk slovenske hip hop in rap scene v družbi velikanov slovenske poezije ft. dr. Igor SaksidaV tokratnem Gymnasiumu pa o knjigi, ki je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina in prinaša izbor pesmi upora velikanov in velikank slovenske poezije ter tematske premisleke 34-ih sodobnikov z različnih področij ustvarjanja, ki s svojim delom izstopajo iz okvirja povprečnosti. Zapisi pričajo o globinski moči poezije in pomenu upora ter svobode. Antologija pa vsebuje tudi 8 besedil z albuma ene naših najbolj prepoznavnih in ustvarjalno izstopajočih glasbenic - hiphoparke in raperke Masayah, Ankarančanke Mie Puhar Rodin.  Knjiga vsebuje tudi QR kodo s katero lahko dostopate do njenega albumskega prvenca H2SO4, knjiga pa vsebuje tudi fotografije, grafite, ilustracije in je pravzaprav celostna umetnina. Njen pobudnik in soavtor je zgodovinar dr. Igor Saksida, ki se je Masayah in oboževalcema njenega ustvarjanja Juretu Klobčarju in Jaši Mahniču,  pridružil v studiu Prvega za debato z voditeljico Liano Buršič. O globinski moči poezije, smiselnosti kletvic, pomenu upora in svobode ter povezovanja skupnosti.

Dijaki II. gimnazije Maribor, ki so letošnje šolsko leto sodelovali v šolskem gledališču Druga scena, so pripravili predstavo Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu – gre za delo po motivih znanega Cankarjevega besedila. Kako je predstava nastajala, kako radi imajo mladi Cankarja in kaj jim pomeni gledališče, izvemo v oddaji Gymnasium.Gledališka predstava Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu? po motivih Cankarjevega PohujšanjaDijaki II. gimnazije Maribor, ki so letošnje šolsko leto sodelovali v šolskem gledališču Druga scena, so pripravili predstavo Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu – gre za delo po motivih znanega Cankarjevega besedila. Ogledali smo si zadnjo ponovitev te predstave in se z njimi, kljub pestremu zaključku njihovega srednješolskega obdobja, zapletli v daljši pogovor o predstavi in njihovem gledališkem ustvarjanju. Kako je predstava nastajala, kako radi imajo mladi Cankarja in kaj jim pomeni gledališče, izvemo v oddaji Gymnasium.

Na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti so slovenski dijaki dosegli 2 zlati in 2 bronasti medalji. Na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti so dosegli 2 zlati in 2 bronasti medaljiNaši gosti so dijaki in osnovnošolec, ki so aprila sodelovali na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti, s tega virtualnega srečanja in tekmovanja pa so prinesli dve zlati in dve bronasti priznanji, kar je odličen uspeh. Na dogodku so namreč sodelovali tekmovalci iz 16 držav z 81 raziskovalnimi nalogami. Mladi naravoslovci, stari od 14 do 19 let, so svoje naloge predstavili na daljavo pred zahtevno mednarodno komisijo strokovnjakov ter odgovarjali na njihova vprašanja. Kako jim je šlo in kakšno raziskovalno nalogo so sploh naredili? Od problema n kraljic do analize izvirov vode, v katerih živijo črne človeške ribice. Več izvemo kar od njih samih: Vid Kavčič, Domen Bogdan in Tamara Kolerič, Anže Jaklič, Gaja Đukanović Babič in Jaka Slapar.

Mlad, energičen bend je nastal leta 2019 z namenom, da nastopijo na informativnih dnevih Prve gimnazije Maribor. Čeprav so se sprva pripravili le na en nastop, ta še zdaleč ni bil zadnji. Začeli so nastopati na šolskih prireditvah, nadaljevali s celovečernim akustičnim koncertom v mariborski kavarni Čajek, med epidemijo pa so se odločili, da bodo še ustvarjalnejši, in nastale so prve avtorske skladbe. Začeli so snemati videospote, pisati besedila in nastopati po vsej Sloveniji. Leta 2020 so zmagali na natečaju CityBand2020, letos pa so se udeležili tekmovanja Špil liga, kjer so za zdaj v polfinalu. Na svoji poti so se tako ustavili tudi v studiu 13 oziroma v oddaji Gymnasium. Skupaj smo spregovorili o tem, kako se lotijo pisanja skladb, ustvarjanja videospotov, kako se pripravljajo na nastop in od kod pravzaprav izvira ime Sthenge. V oddaji pa so tudi v živo zaigrali. Poslušalci ste lahko prisluhnili štirim skladbam, avtorskima Grozne sanje in Libido ter priredbama Zbudi me za prvi maj in Dobra vila. Z nami so torej bili glasbena skupina Sthenge: Anja Zimet – vokal in bas kitara Alja Klemenčič – kitara Čarna Lampret – bobni in tolkala Luka Golob – spremljevalni vokal, bas in ritem kitara, klaviature Mai Štiglic – vokal in kitaraGlasbena skupina Prve gimnazije Maribor je zaigrala avtorski skladbi in priredbiMlad, energičen bend je nastal leta 2019 z namenom, da nastopijo na informativnih dnevih Prve gimnazije Maribor. Čeprav so se sprva pripravili le na en nastop, ta še zdaleč ni bil zadnji. Začeli so nastopati na šolskih prireditvah, nadaljevali s celovečernim akustičnim koncertom v mariborski kavarni Čajek, med epidemijo pa so se odločili, da bodo še ustvarjalnejši, in nastale so prve avtorske skladbe. Začeli so snemati videospote, pisati besedila in nastopati po vsej Sloveniji. Leta 2020 so zmagali na natečaju CityBand2020, letos pa so se udeležili tekmovanja Špil liga, kjer so za zdaj v polfinalu. Na svoji poti so se  tako ustavili tudi v studiu 13 oziroma v oddaji Gymnasium. Skupaj smo spregovorili o tem, kako se lotijo pisanja skladb, ustvarjanja videospotov, kako se pripravljajo na nastop in od kod pravzaprav izvira ime Sthenge. V oddaji pa so tudi v živo zaigrali. Poslušalci ste lahko prisluhnili štirim skladbam, avtorskima Grozne sanje in Libido ter priredbama Zbudi me za prvi maj in Dobra vila. Z nami so torej bili glasbena skupina Sthenge: Anja Zimet – vokal in bas kitara Alja Klemenčič – kitara Čarna Lampret – bobni in tolkala Luka Golob – spremljevalni vokal, bas in ritem kitara, klaviature Mai Štiglic – vokal in kitara  

Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura je prvič potekalo v Celju pred tridesetimi leti in v tem času se je razvilo iz enournega dogodka v plesni festival izjemnega obsega in mednarodnega dometa, ki pušča vidne sledi v plesni umetnosti. Promocija sodobnega plesa, odkrivanje svežih talentov in spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesnih avtoric in avtorjev, ki bodo tokrat tudi z nami v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič13. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS1 – plesna miniatura 2022 Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura je prvič potekalo v Celju pred tridesetimi leti in v tem času se je razvilo iz enournega dogodka v plesni festival izjemnega obsega in mednarodnega dometa, ki pušča vidne sledi v plesni umetnosti. Promocija sodobnega plesa, odkrivanje svežih talentov in spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesnih avtoric in avtorjev, ki bodo tokrat tudi z nami v Gymnasiumu.

Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium! Prilagoditve, novosti ocenjevanja esejev, ključne ideje in primerjave romanov ter napotki za pisanjeOddajo namenjamo maturantom splošne mature, govorili bomo namreč o maturitetnem eseju, ki je na sporedu že 4. maja. Kakšne so prilagoditve, kakšne novosti pri ocenjevanju eseja, katere so ključne točke romanov in primerjave med njima, kakšne napotke za pisanje dajejo dijaki sami in glavna ocenjevalka za slovenščino? Tematski sklop letošnjega eseja sicer nosi naslov V svetu blišča in bede, obvezni deli sta roman Andreja Hienga Čudežni Feliks in delo Francisa Scotta Fitzgeralda Veliki Gatsby.

Tokrat so nam v studiu delali družbo študenti mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Juš Javornik, Nika Kalin in Luka Radičević, ter Ema Odra Raščan, magistrska študentka Diplomatske akademije na Dunaju. Pred mikrofon smo jih povabili, ker so z znanstvenimi članki sodelovali pri nastajanju še svežega zbornika Diplomacija 21. stoletja : izhodišča, izzivi, pogledi, zbornika, skratka, ki se v luči tragičnega dogajanja v Ukrajini zdi še prav posebej aktualen. V Gymnasiumu smo zato preverjali, kje natanko je v okoliščinah, ko na ves glas govorijo puške, sploh še prostor za trezne, diplomatsko umirjene pogovore? Kakšna naj bi bila diplomacija, ki sme v sodobnem svetu računati na uspeh? In kaj neki uspeh pravzaprav je? No, tem vprašanjem pa smo dodali tudi taka, ki se naših gostov dotikajo malce bolj neposredno ... Zakaj so se sploh odločili za študij mednarodnih odnosov? Kako se univerzitetna realnost razlikuje od srednješolskih pričakovanj? Kako kakovosten je pravzaprav pouk na FDV? Kako se pisanje čisto pravega znanstvenega članka razlikuje od pisanja običajne seminarske naloge? So, ne nazadnje, 24. februarja 2022, ko so padle prve bombe na Ukrajino, bodoče službe naših gostov nenadoma postale bistveno težje? – O vsem tem in še čem smo govorili v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva.O študiju, znanstvenem zborniku, ki so ga soustvarjali, in vlogi diplomacije v svetuTokrat nam v studiu delajo družbo študenti mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Juš Javornik, Nika Kalin in Luka Radičević, ter Ema Odra Raščan, magistrska študentka Diplomatske akademije na Dunaju. Pred mikrofon smo jih povabili, ker so z znanstvenimi članki sodelovali pri nastajanju še svežega zbornika Diplomacija 21. stoletja : izhodišča, izzivi, pogledi, zbornika, skratka, ki se v luči tragičnega dogajanja v Ukrajini zdi še prav posebej aktualen. V Gymnasiumu zato preverjamo, kje natanko je v okoliščinah, ko na ves glas govorijo puške, sploh še prostor za trezne, diplomatsko umirjene pogovore? Kakšna naj bi bila diplomacija, ki sme v sodobnem svetu računati na uspeh? In kaj neki uspeh pravzaprav je? Tem vprašanjem pa dodajamo tudi taka, ki se naših gostov dotikajo malce bolj neposredno ... Zakaj so se sploh odločili za študij mednarodnih odnosov? Kako se univerzitetna realnost razlikuje od srednješolskih pričakovanj? Kako kakovosten je pravzaprav pouk na FDV? Kako se pisanje čisto pravega znanstvenega članka razlikuje od pisanja običajne seminarske naloge? So, ne nazadnje, 24. februarja letos, ko so padle prve bombe na Ukrajino, bodoče službe naših gostov nenadoma postale bistveno težje? – O vsem tem in še čem v tokratni oddaji Gymasium.

Kako o volitvah, politiki in vodenju države razmišljajo mladi? Bodo šli na volitve? Bi raje videli, da bi dobili volilno pravico že s 16 leti starosti ali da bi lahko volili od doma? Koliko sploh sledijo politiki, poznajo programe strank, kaj jih prepriča? Do katerih tem bi se morali po njihovem opredeliti kandidati za poslance? Skupaj z mladimi smo raziskovali tudi, kakšen je naš volilni sistem, zato smo se odpravili na Državno volilno komislijo in na ljubljansko Pravno fakulteto.Skupaj z mladimi smo raziskovali tudi, kakšen je naš volilni sistem Tokratna oddaja ima dva cilja: 1) Prvi je izvedeti, kako o volitvah, politiki in vodenju države razmišljajo mladi. Bodo šli na volitve? Bi raje videli, da bi dobili volilno pravico že s 16 leti starosti ali da bi lahko volili od doma? Koliko sploh sledijo politiki, poznajo programe strank, kaj jih prepriča? Do katerih tem bi se morali po njihovem opredeliti kandidati za poslance? 2) Drugi cilj pa je raziskati in se spoznati s slovenskim volilnim sistemom. Kdo lahko sploh kandidira na državnozborskih volitvah? Kaj pomeni, da imamo proporcionalni volilni sistem, kako se razdeljujejo poslanski mandati? Do kakšnih kršitev na volitvah prihaja in kako bodo lahko volili tisti, bodo 24. aprila v tujini? Odgovore so nam dali ali jih z nami poiskali dijaki Tinkara, Neža, Aljoša, Cris, Mark in Urban. Naša sogovornika sta bila tudi prof. dr. Saša Zagorc s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije.

Spolnost je normalen del življenja, a hkrati še vedno tudi (pre)močno tabuizirana. Del problema tiči tudi v tem, da sistematična in celovita spolna vzgoja v slovenskih šolah umanjka. Kako spolnost nagovarjajo mladi, pa tokrat v iskrenem in odprtem pogovoru z njimi, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana BuršičŠe vedno pogrešamo sistematično in celovito spolno vzgojo v šolahSpolnost je normalen del življenja, a hkrati še vedno tudi (pre)močno tabuizirana. Del problema tiči tudi v tem, da sistematična in celovita spolna vzgoja v slovenskih šolah umanjka. Kako spolnost nagovarjajo mladi, pa tokrat v iskrenem in odprtem pogovoru z njimi, nocoj v Gymnasiumu. Bodite z nami.

Plečnikov dan je vsakoletni dogodek Gimnazije Jožeta Plečnika, s katerim 23. januarja obeležijo rojstni dan velikega arhitekta. Letos namreč obeležujemo 150 let Plečnikovega rojstva, na gimnaziji pa že 21. obletnico Plečnikovih dni ter 24 let od tega, ko je ta šola, ki jo je Plečnik tudi zasnoval, začela nositi njegovo ime. Cilj Plečnikovih dni je predvsem pokazati dijakom, da bistvo učenja ni le sedenje za klopjo, prebiranje učne snovi in podčrtavanja besedil, temveč tudi zabavna in interaktivna izkušnja, ki je tudi življenjsko poučna. Kot pravi profesorica nemščine Jasmina Miklič, vodja Plečnikovega dneva: »Plečnikov dan je vsako leto organiziran kot projektni dan, kjer dijakom ponudimo znanje na malce drugačen način. Vsak profesor ali profesorica je v svoji karieri že dobila vprašanje dijakov, zakaj vendar se moramo to učiti, ko pa nam to znanje ne bo nikjer koristilo. Verjemite, da je v tistem trenutku zelo težko enoznačno odgovoriti in dijaka prepričati, da mu bo znanje nekoč koristilo. Letošnja rdeča nit Plečnikovega dneva je medpredmetno povezovanje, saj želimo pri dijakih doseči, da bodo svoje pridobljeno zanje znali med seboj povezovati in spoznali, da pri študiju ali pozneje na poklicni poti ni dovolj biti strokovnjak na svojem ozkem področju, temveč se posebej v tem negotovem svetu pričakuje od posameznika, da ima znanje z najrazličnejših področij.« V enem dnevu se je tako odvilo vrsto delavnic, ko so med seboj povezale kemijo z geografijo, biologijo in umetnostno zgodovino, pa športno vzgojo in zgodovino, s pomočjo sociologije in slovenščine pa so ustvarili zbornik o Plečniku. Za konec dneva pa so vključili še tradicionalni obisk Plečinkovega groba. Kot pravita dijakinji 1.F: »Ta obisk groba nas opomni, da tudi če Jožeta Plečnika ni več med nami, ima še vedno velik pomen za naše dijake, ki lahko ob tem spoznajo, da lahko tudi sami veliko dosežejo.« O delavnicah, medpredmetnem povezovanju znanosti in umetnosti ter vprašanju – zakaj se moram to snov naučiti, ko pa se bom vendar odločil za študij, kjer tega znanja ne bom potreboval, smo torej govorili z dijaki gimnazije Jožeta Plečnika. Z nami so bili: Ana Katarina Mandič Nik Koprivec Miha Matičič Ema Štembergar vodja Plečnikovega dneva Jasmina MikličProjektni dan Gimnazije Jožeta Plečnika ponuja dijakom znanje na malce drugačen in povezovalen načinPlečnikov dan je vsakoletni dogodek Gimnazije Jožeta Plečnika, s katerim 23. januarja obeležijo rojstni dan velikega arhitekta. Letos namreč obeležujemo 150 let Plečnikovega rojstva, na gimnaziji pa že 21. obletnico Plečnikovih dni ter 24 let od tega, ko je ta šola, ki jo je Plečnik tudi zasnoval, začela nositi njegovo ime. Cilj Plečnikovih dni je predvsem pokazati dijakom, da bistvo učenja ni le sedenje za klopjo, prebiranje učne snovi in podčrtavanja besedil, temveč tudi zabavna in interaktivna izkušnja, ki je tudi življenjsko poučna. Kot pravi profesorica nemščine Jasmina Miklič, vodja Plečnikovega dneva: »Plečnikov dan je vsako leto organiziran kot projektni dan, kjer dijakom ponudimo znanje na malce drugačen način. Vsak profesor ali profesorica je v svoji karieri že dobila vprašanje dijakov, zakaj vendar se moramo to učiti, ko pa nam to znanje ne bo nikjer koristilo. Verjemite, da je v tistem trenutku zelo težko enoznačno odgovoriti in dijaka prepričati, da mu bo znanje nekoč koristilo. Letošnja rdeča nit Plečnikovega dneva je medpredmetno povezovanje, saj želimo pri dijakih doseči, da bodo svoje pridobljeno zanje znali med seboj povezovati in spoznali, da pri študiju ali pozneje na poklicni poti ni dovolj biti strokovnjak na svojem ozkem področju, temveč se posebej v tem negotovem svetu pričakuje od posameznika, da ima znanje z najrazličnejših področij.« V enem dnevu se je tako odvilo vrsto delavnic, ki so med seboj povezale kemijo z geografijo, biologijo in umetnostno zgodovino, pa športno vzgojo in zgodovino, s pomočjo sociologije in slovenščine pa so ustvarili zbornik o Plečniku. Za konec dneva pa so vključili še tradicionalni obisk Plečinkovega groba. Kot pravita dijakinji 1.F: »Ta obisk groba nas opomni, da tudi če Jožeta Plečnika ni več med nami, ima še vedno velik pomen za naše dijake, ki lahko ob tem spoznajo, da lahko tudi sami veliko dosežejo.« O delavnicah, medpredmetnem povezovanju znanosti in umetnosti ter vprašanju – zakaj se moram to snov naučiti, ko pa se bom vendar odločil za študij, kjer tega znanja ne bom potreboval, smo torej govorili z dijaki gimnazije Jožeta Plečnika. Z nami so bili: Ana Katarina Mandič Nik Koprivec Miha Matičič Ema Štembergar   vodja Plečnikovega dneva Jasmina Miklič

Idrijski dijaki (in učitelji) prisegajo na znanje, šport in ustvarjalnost. Vpeti so v številne projekte, Kulturni maraton, interdisciplinarne predmete, teden športa in tudi v lokalno okolje. Koliko poznajo zgodovino svojega mesta in kako gledajo v prihodnost? Bodo svojo iskali doma ali v večjih mestih? Na šoli, ki je bila ustanovljena pred 120 leti, je doma ustvarjalnostDijaki (in učitelji) Gimnazije Jurija Vege Idrija prisegajo na znanje, šport in ustvarjalnost. Vpeti so v številne projekte, delavnice SKUM, ponosni na svoj Kulturni maraton in interdisciplinarne predmete, namesto športnih dni pripravljajo teden športa, povezujejo se z lokalnim okoljem. Gre za šolo, ki je nastala leta 1901 kot prva slovenska realka, nato pa imela burno pot. Za skoraj 30 let je nehala delovati, po drugi svetovni vojni pa zamenjala kar nekaj imen in tudi srednješolskih programov. Koliko današnji dijaki poznajo zgodovino šole, koliko zgodovino svojega mesta in kako gledajo na prihodnost? Bodo svojo iskali doma ali v večjih mestih, morda celo v tujini? Odgovore smo iskali z gosti. To so bili: Zala Kopač, Vita Čar, Neli Petrič, Anej Bevk Peternelj, Jaka Vidmar in profesorica Maja Justin.

Sprehodili smo se po nekoliko drugačni poti, ki jo za dokončanje izobraževanja lahko uberejo mladi. To je s pomočjo projekta Projektno učenje mlajših odraslih. Program neformalnega izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih je namenjen mladim od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. Naravnan pa je k odpravljanju vzrokov, ki so privedli do izstopa iz šole ali dela. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.Projekt, ki mladim omogoča dokončanje šolanja na nekoliko drugačen načinSprehodili smo se po nekoliko drugačni poti, ki jo za dokončanje izobraževanja lahko uberejo mladi. To je s pomočjo projekta Projektno učenje mlajših odraslih. Program neformalnega izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih je namenjen mladim od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. Naravnan pa je k odpravljanju vzrokov, ki so privedli do izstopa iz šole ali dela. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Dijake zadnjih letnikov srednjih šol kmalu čakajo pomembne odločitve - kam naprej, katero fakulteto izbrati, kateri študij je najbolj primeren za njih ... Kdaj je pravi čas, da mladi že začnejo razmišljati o vsem tem? Naj poslušajo nasvete starejših kolegov, bratov in sester, morda celo staršev ali naj se zanesejo le na svoje občutke in želje? Kje dobiti prave informacije? V katerih poklicih je sploh prihodnost? Bodo mladi, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela, celo življenje delali le v eni službi? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium s karierno svetovalko, Sabino Žnidaršič, in dijaki iz Kranja - Nino Triler in Gregorjem Grilcem iz Gimnazije Franceta Prešerna ter Ljubljane - iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa z Marijano Jurišić iz zaključnega letnika živilsko-prehranski tehnika/ca, Živo Nose, 3. letnik programa veterinarski tehnik/ca in Maksem Sešlarjem, 3. letnik programa tehniška gimnazija. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.Dijake zadnjih letnikov kmalu čakajo pomembne odločitve o nadaljevanju šolanjaDijake zadnjih letnikov srednjih šol kmalu čakajo pomembne odločitve - kam naprej, katero fakulteto izbrati, kateri študij je najbolj primeren za njih ... Kdaj je pravi čas, da mladi že začnejo razmišljati o vsem tem? Naj poslušajo nasvete starejših kolegov, bratov in sester, morda celo staršev ali naj se zanesejo le na svoje občutke in želje? Kje dobiti prave informacije? V katerih poklicih je sploh prihodnost? Bodo mladi, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela,  celo življenje delali le v eni službi? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium s karierno svetovalko, Sabino Žnidaršič, in dijaki iz Kranja - Nino Triler in Gregorjem Grilcem iz Gimnazije Franceta Prešerna ter Ljubljane - iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa z Marijano Jurišić iz zaključnega letnika živilsko-prehranski tehnika/ca, Živo Nose, 3. letnik programa veterinarski tehnik/ca in Maksem Sešlerjem, 3. letnik programa tehniška gimnazija. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali: Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka) Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent) Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka) Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.Kako je na program, v katerem se mladi udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, vplivala epidemija?Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali: Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka) Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent) Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka) Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.  

V Dubaju v Združenih arabskih emiratih se je pred kratkim končala 18. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, na kateri so se s kemijo, biologijo in fiziko uspešno spoprijeli slovenski srednješolci, saj so prejeli kar 6 odličij. Gostili smo jih v nocojšnjem Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič6 odličij na nedavni 18. Mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadiV Dubaju v Združenih arabskih emiratih se je pred kratkim končala 18. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, na kateri so se s kemijo, biologijo in fiziko uspešno spoprijeli slovenski srednješolci, saj so prejeli kar 6 odličij. Gostili jih bomo v nocojšnjem Gymnasiumu, bodite z nami.

Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.Z mladimi smo odkrivali proces nastajanja slovenske ustaveKako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino. To so bili: Darja Lavtižar Bebler, članica Komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja v letih 1990 in 1991, Karmen Uglešič iz Službe za odnose z javnostmi Državnega zbora, dr. Jure Gašparič z Inštituta za novejšo zgodovino, dr. Miro Cerar, tajnik strokovne skupine za pripravo osnutka ustave in sekretar ustavne komisije leta 1991, dr. Franc Grad, član strokovne skupine, ki je pripravljala Delovni osnutek nove slovenske ustave, dr. Igor Kaučič, predavatelj ustavnega prava na Pravni fakulteti, mag. Dejan Židan, predsednik aktualne ustavne komisije, mag. Borut Peršolja, vodja Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Državnega zbora (naš vodič po DZ in pomoč pri pripravi oddaje). Dr. Miro Cerar in Mark Djuraševič Intervju z Darjo Lavtižar Bebler Sogovornika iz Državnega zbora Na Pravni fakulteti z dr. Igorjem Kaučičem Izvirna Temeljna ustavna listina, ki jo hranijo v arhivu DZ Temeljna ustavna listina Dopis strokovne skupine in njenega vodje dr. Jambreka k Delovnem osnutku slovenske ustave iz 31. 8. 1990 Ena stran Delovenega osnutka nove slovenske ustave

Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica Nataša Kne. Nastali so: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881). Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. Do zdaj so upodobili: Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez BleiweisZ mladimi dijakinjami o potujoči razstavi Gimnazije KranjPet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica Nataša Kne. Nastali so: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881). Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. Do zdaj so upodobili: Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis  

Prostovoljstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja enega izmed stebrov naše družbe. O nesebični pomoči drugim in akcijah, ki so jih izvajali, smo govorili s prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020. V kategoriji do 19 let sta ga prejela Viktoria Krusharova in Luka Štrukelj, za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju pa ga je prejela Eva Bolha.Prostovoljstvo je eden izmed stebrov naše družbeProstovoljstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja enega izmed stebrov naše družbe. O nesebični pomoči drugim in akcijah, ki so jih izvajali, bomo govorili s prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020. V kategoriji do 19 let sta ga prejela Viktoria Krusharova in Luka Štrukelj, za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju pa ga je prejela Eva Bolha.

V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki Julija Domjan, Pika Kovač, Ana Stergar in Peter Pongrac. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je. Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi Edin Saračević, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku. Kaj je to Haiku? Haiku (japonsko ??) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Julija Domjan Tvoja roka v moji. Šah-mat. Pika Kovač Nagovarja me celo ulična svetilka osamljenost. Ana Stergar predolgo se že utapljam v oceanih modrih oči Peter Pongrac V objemu srce trka: "Smem vstopiti?""Haiku je kot seme, ki ga posadiš in zraste v drevo šele ob bralcu."V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki Julija Domjan, Pika Kovač, Ana Stergar in Peter Pongrac. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001−2021. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je. Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi Edin Saračević, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku. Kaj je to Haiku? Haiku (japonsko 俳句) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Julija Domjan Tvoja roka v moji. Šah-mat.   Pika Kovač Nagovarja me celo ulična svetilka osamljenost.   Ana Stergar predolgo se že utapljam v oceanih modrih oči   Peter Pongrac V objemu srce trka: "Smem vstopiti?"

Ali imamo Slovenci res mladinsko svetovno prvakinjo in evropsko podprvakinjo v jadranju na deski? Res jo imamo! In nocoj pride v studio 1.programa, v oddajo Gymnasium, Lina Eržen, 16-letni up svetovnega windsurfinga in njen prav tako jadralsko obetaven in uspešen 14-letni brat Val. Bodite z nami.Lina Eržen, mladinska svetovna prvakinja in evropska podprvakinja v jadranju na deskiAli imamo Slovenci res mladinsko svetovno prvakinjo in evropsko podprvakinjo v jadranju na deski? Res jo imamo! In nocoj pride v studio 1.programa, v oddajo Gymnasium, Lina Eržen, 16-letni up svetovnega windsurfinga in njen prav tako jadralsko obetaven in uspešen 14-letni brat Val. Bodite z nami.

Če spremljate naše oddaje ste do zdaj že lahko spoznali veliko število mladih, ki so Slovenijo vrhunsko zastopali na različnih tekmovanjih v znanju. Ta tradicija dobrih uvrstitev se seveda nadaljuje. Zvezi za tehnično kulturo Slovenije je kljub razglasitvi epidemije, številnim ukrepom in zaprtju šol, v šolskem letu 2020/2021 uspelo izpeljati kar nekaj aktivnosti na mednarodnem področju. Tako so uspešno izvedli in organizirali sodelovanje 46 mladih na desetih različnih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih, ki so potekala na daljavo. S svojim znanjem so si mladi priborili enajst srebrnih in sedem bronastih odličij ter druge uspešne rezultate. V Gymnasiumu boste spoznali štiri izmed njih, in sicer Tjašo Sušnik, Jašo Knapa, Matijo Likarja in Patrika Žnidaršiča.Slovenski dijakinje in dijaki osvajajo številne medalje in priznanjaČe spremljate naše oddaje ste do zdaj že lahko spoznali veliko število mladih, ki so Slovenijo vrhunsko zastopali na različnih tekmovanjih v znanju. Ta tradicija dobrih uvrstitev se seveda nadaljuje. Zvezi za tehnično kulturo Slovenije je kljub razglasitvi epidemije, številnim ukrepom in zaprtju šol, v šolskem letu 2020/2021 uspelo izpeljati kar nekaj aktivnosti na mednarodnem področju. Tako so uspešno izvedli in organizirali sodelovanje 46 mladih na desetih različnih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih, ki so potekala na daljavo. S svojim znanjem so si mladi priborili enajst srebrnih in sedem bronastih odličij ter druge uspešne rezultate. V Gymnasiumu boste spoznali štiri izmed njih, in sicer Tjašo Sušnik, Jašo Knapa, Matijo Likarja in Patrika Žnidaršiča.

Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus) in prehoda na digitalno družbo ter aktivno participacijo oz. sodelovanje v demokratičnem življenju. Evropska komisija je letos prvič podelila evropske nagrade za inovativno poučevanje. Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja. V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.Dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana več o konkretnih izkušnjah na izmenjavah v Franciji in na FinskemErasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus) in prehoda na digitalno družbo ter aktivno participacijo oz. sodelovanje v demokratičnem življenju. Evropska komisija je letos prvič podelila evropske nagrade za inovativno poučevanje. Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja. V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.

Besedo smo dali mladim zmagovalcem filmskega natečaja "Keep it cool". Medtem ko se njihovi kratki filmi vrtijo na podnebni konferenci v Glasgowu, smo na Prvem slišali, na kaj so opozorili v svojem videu, kako so ga snemali in kako optimistično (ali pesimistično) gledajo na to, v kakšem svetu bodo živeli? Z nami sta bila dijaka Gimnazije Vič, po telefonu pa osnovnošolci OŠ Dolenjske Toplice, avtorji dveh zmagovalnih filmov natečaja.Z zmagovalci o podnebnih spremembah, snemanju kratkega filma in našem odnosu do okoljaV oddaji sledimo mednarodnemu dogajanju v Glasgowu, z mladimi smo se namreč pogovarjali o podnebnih spremembah, a bili pri tem zelo konkretni. Naša gosta sta bila namreč zmagovalca filmskega natečaja Keep it cool (Upočasnimo podnebno segrevanje). Gre za natečaj, kjer so lahko mladi med 13 in 20 letom starosti s filmskim medijem povedali svojo zgodbo o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na njihova življenja in njihov vsakdan. Namen natečaja, ki so ga pripravili Britansko veleposlaništvo, British Council, MEPI – mednarodno priznanje za mlade in WWF Adria, je bil ozavestiti tudi druge mlade v Sloveniji o problematiki podnebnih sprememb in poslati jasno sporočilo voditeljem na podnebni konferenci Združenih narodov COP26. Nas pa je predvsem zanimalo, kako sta nastala zmagovalna filma, kaj sporočata in kako njihovi ustvarjalci gledajo na podnebne spremembe. Gosta sta bila dijaka Gimnazije Vič Matej Mivšek in Žan Rutar, ki sta posnela dokumentarni film Ljubljansko barje, po telefonu pa učenci z OŠ Dolenjske Toplice, ki so posneli filmček Kdo je kriv.

Govorili smo o predstavi Vse je v redu. V njej dijakinje in dijaki raziskujejo ustaljeni šolski red in njegov vpliv na odraščanje, predvsem vprašanje, kaj je v šoli v redu in kaj ne. Kaj nas uči onkraj zapisanih ciljev oziroma kaj se dogaja mimo uradnega učnega programa? Kako je potekal proces ustvarjanja predstave Vse je v redu in kakšen je zaradi nje postal pogled mladih na šolanje, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Gymnasium.Predstava, ki razkriva, kaj je v šoli v redu in kaj neGovorili smo o predstavi Vse je v redu. V njej dijakinje in dijaki raziskujejo ustaljeni šolski red in njegov vpliv na odraščanje, predvsem vprašanje, kaj je v šoli v redu in kaj ne. Kaj nas uči onkraj zapisanih ciljev oziroma kaj se dogaja mimo uradnega učnega programa? Kako je potekal proces ustvarjanja predstave Vse je v redu in kakšen je zaradi nje postal pogled mladih na šolanje, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Gymnasium.

Naši gosti, ki so se nam pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Lenarta, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avtrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avtrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini? Več izvemo v oddaji Gymnasium.V družbi slovenskih dijakov, ki obiskujejo avstrijsko gimnazijo BORG v avstrijski Radgoni - terenska oddaja iz Gornje RadgoneNaši gosti, ki so se nam pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Lenarta, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avtrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avtrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini?  Več smo izveli na terenu - v oddaji Gymnasium.

Trije dnevi in žanrsko ter tematsko različni celovečerni filmi, prvič tudi podcast Kinotripanje in filmski pogovori z gosti ter kritiška delavnica. Vse to letos mladi za mlade na že 6. mednarodnem filmskem festivalu Kinotrip, ki se prične jutri v ljubljanskem Kinodvoru, a ga programsko predstavimo že nocoj v klepetu z mladimi filmskimi zanesenjakinjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana BuršičMladi za mlade s celovečernimi filmi, Kinotripovim podkastom, filmskimi pogovori z gosti, kritiško delavnico in nagrado občinstvaTrije dnevi in žanrsko ter tematsko različni celovečerni filmi, prvič tudi podcast Kinotripanje in filmski pogovori z gosti ter kritiška delavnica. Vse to letos mladi za mlade na že 6. mednarodnem filmskem festivalu Kinotrip, ki se prične jutri v ljubljanskem Kinodvoru, a ga programsko predstavimo že nocoj v klepetu z mladimi filmskimi zanesenjakinjami.

Z gostjami iz Gledališke šole Talia iz Kopra se bomo pogovarjali o mladinskem omnibusu Barve karantene – monologih in filmu, ki je nastal v času karantene. Pod okriljem kulturnega društva Gajbla so iz pogovorov na zoomu najprej nastali monologi, ki so jih dijaki igrali pred zaslonom, na koncu pa so naredili uro in pol dolg film Barve karantene. V njem se razkrivajo razmišljanja in občutja mladih v času, ko so zaradi epidemije ostali doma.Od pogovorov na zoomu, pisanja monologa, igre pred zaslonom do uro in pol dolgega filmaZ gostjami iz Gledališke šole Talia iz Kopra smo se pogovarjali o mladinskem omnibusu Barve karantene – monologih, ki so nastali v času karantene, in filmu, ki je iz njih nastal in je ugledal luž konec letošnjega septembra. Pod okriljem kulturnega društva Gajbla so iz pogovorov na zoomu nastali monologi, ki so jih dijaki naprej zapisali, nato pa igrali pred zaslonom. Ko je bilo prvega vala epidemije konec, so te monologe posneli in nastal je uro in pol dolg film Barve karantene. V njem se razkrivajo razmišljanja in občutja mladih v času, ko so zaradi epidemije ostali doma. Kakšne načrte pa imajo za to leto in kaj jim pomeni gledališče? Tudi o tem smo govorili v Gymnasiumu. Gostje: dijakinje z različnih srednjih šol Maša Novak, Taša Bornšek, Asja Sawaid in Lea Rajčić ter njihova mentorica, sicer pa dramaturginja in gledališka pedagoginja Samanta Kobal.

V studiu so se nam pridružile članice slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so v letošnji sezoni dosegale zares vrhunske rezultate. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Rusiji, so člani omenjene reprezentance skupno osvojili kar deset medalj, prav tako uspešni so bili na mladinskem evropskem prvenstvu. Ob tem so se dekleta, ki jih boste spoznali, že pomerila tudi v članskih vrstah in s svojimi nastopi opozorila nase. Za prihodnost slovenskega športnega plezanja se nam tako – sodeč po njihovih uspehih – ni treba bati. V Gymnasiumu smo vam predstavili tekmovalno športno plezanje, gostje vam bodo povedale več o tem, kaj pomeni nastopiti na velikih tekmovanjih in kako se pripravljajo nanje, zaupale pa nam bodo tudi, kakšni so občutki ob osvojenih medaljah in kako je nastopiti na domači članski tekmi svetovnega pokala, ki je pred kratkim potekala v Kranju.Številne medalje z največjih tekmovanjV studiu so se nam pridružile članice slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so v letošnji sezoni dosegale zares vrhunske rezultate. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Rusiji, so člani omenjene reprezentance skupno osvojili kar deset medalj, prav tako uspešni so bili na mladinskem evropskem prvenstvu. Ob tem so se dekleta, ki jih boste spoznali, že pomerila tudi v članskih vrstah in s svojimi nastopi opozorila nase. Za prihodnost slovenskega športnega plezanja se nam tako – sodeč po njihovih uspehih – ni treba bati. V Gymnasiumu smo vam  predstavili tekmovalno športno plezanje, gostje so povedale več o tem, kaj pomeni nastopiti na velikih tekmovanjih in kako se pripravljajo nanje, zaupale so tudi, kakšni so občutki ob osvojenih medaljah in kako je nastopiti na domači članski tekmi svetovnega pokala, ki je pred kratkim potekala v Kranju.

Življenje na podeželju mora postati podobno oziroma enako kakovostno kot življenje v mestih, so na obisku v Sloveniji poudarjali kmetijski ministri EU. Kaj pa na to pravijo mladi s slovenskega podeželja? Tokrat jih gostimo v Gymnasiumu in zanimalo nas bo: s kakšnimi predsodki se srečujejo mladi podeželani, prednosti in ovire življenja na podeželju, razlogi za odločitev za kmečki poklic, kako preživljajo prosti čas, kakšen odnos imajo do narodnozabavne glasbe in tradicionalnih vrednot (katere so to?), etc.Oddajo pripravlja in vodi Liana BuršičV Zvezi slovenske podeželske mladine s povezovanjem, znanjem in izkušnjami krepijo ponos v mladih s podeželjaŽivljenje na podeželju mora postati podobno oziroma enako kakovostno kot življenje v mestih, so na obisku v Sloveniji poudarjali kmetijski ministri EU. Kaj pa na to pravijo mladi s slovenskega podeželja? Tokrat jih gostimo v Gymnasiumu in zanimalo nas bo: s kakšnimi predsodki se srečujejo mladi podeželani, prednosti in ovire življenja na podeželju, razlogi za odločitev za kmečki poklic, kako preživljajo prosti čas, kakšen odnos imajo do narodnozabavne glasbe in tradicionalnih vrednot (katere so to?) in podobno.

14. Filmski tabor Kolpa (FTK), ki ga organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, je bil med 26. in 28. avgustom v Vinici v Beli krajini. 16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah: animirani film, dokumentarni film, filmska igra in filmski scenarij ter režija. Skupna povezovalna tema letošnjega tabora in delavnic pa 30 let osamosvojitve Slovenije. V studiu so se nam pridružili: Eliza Grubar – udeleženka delavnice filmska igra Jakob Medved – udeleženec delavnice filmski scenarij in režija Ronja Slemenik – udeleženka delavnice animirani film. Andrea Tamaši Covarrubias - udeležanka delavnice filmski scenarij in režija Poleg mladih gostov je bil z nami tudi mentor delavnice Filmski scenarij in režija August Adrian Braatz, režiser, scenarist, skladatelj, scenarist kratkega igranega filma Avdicija, zmagovalca tekmovanja MUVIT 6 x 60, avtor videospotov za Siddharto, Vanillaz, 2B in Andreja Šifrerja.16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah14. Filmski tabor Kolpa (FTK), ki ga organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, je bil med 26. in 28. avgustom v Vinici v Beli krajini. 16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah: animirani film, dokumentarni film, filmska igra in filmski scenarij ter režija. Skupna povezovalna tema letošnjega tabora in delavnic pa 30 let osamosvojitve Slovenije. V studiu so se nam pridružili: Eliza Grubar – udeleženka delavnice filmska igra Jakob Medved – udeleženec delavnice filmski scenarij in režija Ronja Slemenik – udeleženka delavnice animirani film. Andrea Tamaši Covarrubias - udeležanka delavnice filmski scenarij in režija Poleg mladih gostov je bil z nami tudi mentor delavnice Filmski scenarij in režija August Adrian Braatz, režiser, scenarist, skladatelj, scenarist kratkega igranega filma Avdicija, zmagovalca tekmovanja MUVIT 6 x 60, avtor videospotov za Siddharto, Vanillaz, 2B in Andreja Šifrerja.    

Minuli teden smo obiskali Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je med 16. in 20. avgustom potekal že 22. poletni tabor inovativnih tehnologij. 58 osnovno- in srednješolcev se ga je udeležilo, ob prijavi pa so lahko izbirali med osmimi delavnicami. Sprehodili smo se po fakulteti, pri delu zmotili dijake, se pogovarjali z njihovimi mentorji, pred mikrofon pa povabili tudi dekana fakultete … Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko so se mladi naučili izdelati svojo video igrico, baterijo na sončno energijo ali sumo robotkaMinuli teden smo obiskali Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je med 16. in 20. avgustom potekal že 22. poletni tabor inovativnih tehnologij. 68 osnovno- in srednješolcev se ga je udeležilo, ob prijavi pa so lahko izbirali med osmimi delavnicami. Sprehodili smo se po fakulteti, pri delu zmotili dijake, se pogovarjali z njihovimi mentorji, pred mikrofon pa povabili tudi dekana fakultete … Izvedeli smo, kako so v delavnici ROBOSUMO dijaki programirali svojega sumo robotka, kako so v VIRTUALNO = ZABAVNO ustvarjali video igrico v obogateni resničnosti, izdelali vezje v delavnici OD ELEKTRONOV DO ZVEZD in naredili svojo baterijo na sončno energijo za polnjenje mobilnega telefona v delavnici SONCE, UJETO V MOBILNI TELEFON. Več pa v oddaji!

Po več kot 2000 nastopih v 50 državah sveta, dveh Guinnessovih rekordih in več kot 250 milijonih ogledih viralnih video vsebin je akrobatska skupina Dunking Devils zagotovo vodilna v svetovnem merilu. A še dobro desetletje nazaj je skupino sestavljalo le par prijateljev z velikimi sanjami, ki jih na poti ni ustavilo niti dejstvo, da nihče ni bil ravno pretirano atletsko nadarjen. S predanostjo in trdim delom so kljub težkim začetkom uspešno premagali vse ovire in zrasli v ekipo, ki danes šteje več kot 60 članov, med katerimi je kar 25 profesionalnih akrobatov. Trdno verjamejo, da je možno uresničiti še tako divje sanje, zato želijo s svojo zgodbo navdušiti mlade in jih motivirati, da se tudi sami zagnano lotijo svojih ciljev. Želja, da svoje znanje in vrednote prenesejo tudi na mlade, jih je privedla do odprtja Dunking Devils Akademije, kamor z odprtimi rokami sprejmejo prav vsakega posameznika. Pred dvema letoma so odprli tudi svoj nov dom, WOOP! Trampolin park, ki je največji trampolin park v Sloveniji, v pandemskem letu pa so uspešno zagnali tudi oglaševalsko agencijo Dunking Devils Studios, ki uspešno vodi TikTok profile najuspešnejših slovenskih blagovnih znamk. Tokrat gostimo 5 članov DD ekipe, ki bo ta vikend tudi nastopila na adrenalinskem spektaklu v središču prestolnice, ko bodo preizkušali največji trampolin na svetu. Avtorica oddaje je Liana BuršičAkrobatska skupina z več kot 2000 nastopi v 50. državah sveta, dvema Guinnessovima rekordoma in več kot 250 milijoni ogledov viralnih video vsebinPo več kot 2000 nastopih v 50 državah sveta, dveh Guinnessovih rekordih in več kot 250 milijonih ogledih viralnih video vsebin je akrobatska skupina Dunking Devils zagotovo vodilna v svetovnem merilu. A še dobro desetletje nazaj je skupino sestavljalo le par prijateljev z velikimi sanjami, ki jih na poti ni ustavilo niti dejstvo, da nihče ni bil ravno pretirano atletsko nadarjen. S predanostjo in trdim delom so kljub težkim začetkom uspešno premagali vse ovire in zrasli v ekipo, ki danes šteje več kot 60 članov, med katerimi je kar 25 profesionalnih akrobatov. Trdno verjamejo, da je možno uresničiti še tako divje sanje, zato želijo s svojo zgodbo navdušiti mlade in jih motivirati, da se tudi sami zagnano lotijo svojih ciljev. Želja, da svoje znanje in vrednote prenesejo tudi na mlade, jih je privedla do odprtja Dunking Devils Akademije, kamor z odprtimi rokami sprejmejo prav vsakega posameznika. Pred dvema letoma so odprli tudi svoj nov dom, WOOP! Trampolin park, ki je največji trampolin park v Sloveniji, v pandemskem letu pa so uspešno zagnali tudi oglaševalsko agencijo Dunking Devils Studios, ki uspešno vodi TikTok profile najuspešnejših slovenskih blagovnih znamk. Tokrat gostimo 5 članov Dunking Devils ekipe, ki bo ta vikend nastopila tudi na edinstvenem adrenalinskem spektaklu v središču prestolnice, ko bodo preizkušali največji trampolin na svetu. Domen Rozman, 34 let, idejni vodja Dunking Devilsov Maks Veselko, 30 let, Dunking Devils akrobat, vodja Dunking Devils skupnosti Peter Kokalj, 20 let, Dunking Devils akrobat, TikTok kreativni direktor Dunking Devils Studios, študent psihologije Nik Schwarzmann, 21 let, Dunking Devils akrobat, zelo uspešen TikTok vplivnež, študent ekonomije Neli Schwarzmann, 18 let, Dunking Devila akrobatka, gimnazijka  - 4. letnik   Eden njihovih bolj odmevnih in fascinantnih projektov/podvigov - akrobacije Dunking Devilsov na vrhu najvišjega dimnika v Evropi (Trboveljski dimnik - 360 m): Acrobatics on The Highest Chimney in Europe (360m) | DD Squad - YouTube

Preverili smo vzdušje na Raziskovalnem taboru Rogla, kamor se nekateri mladi vračajo leto za letom. V katere skupine so razdeljeni, kaj počnejo in koliko spijo, izvemo od gostov v Gymnasiumu. Mladi se leto za letom vračajo na Raziskovalni tabor Rogla, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo SlovenijeV tokratnem Gymnasiumu bomo ponovno preverili, kako mladi preživljajo poletne počitnice. Obiskalali smo Raziskovalni tabor Rogla, ki ga že vrsto let tam pripravlja Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Zanimiv kraj, raziskovalni tabor, poseben program in zgovorni mladi - nekateri izmed njih se na tabor vračajo že nekaj let. Razdelili so se v arhitekturno, botanično in geološko skupino in raziskovali Roglo in njeno okolico ter se prek praktičnega in terenskega dela naučili veliko novega: dijakinje v arhitekturni skupini so merile in risale tloris domačije v Mislinji, geologi so na terenu iskali zanimive kamnine, botaniki pa preučevali rastline, ki uspevajo na Rogli in v okoliških krajih. Več izvemo v oddaji Gymnasium, naši sogovorniki so bili dijaki: Kristina, Eva, Živa, Kaja, Gal in vodja tabora Srečko Štajnbaher.   Zbirka kamnin, ki jo je našla geološka skupina. Posebna najdba: kristal kremenčka v marmorju.

Slovenska filantropija v teh dneh organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: "Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost".Slovenska filantropija organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Slovenska filantropija v teh dneh organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: "Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost". Namen izmenjave je mladim z manj priložnostmi omogočiti kakovostno preživljanje počitnic, spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi soustvarjajo medkulturno okolje, v katerem imajo možnost za odkrit pogovor, odkrivanje novih talentov, razvijanje osebnih pogledov na svet, spoznavanje bogastva življenja v skupnosti ter skupnih vrednot, ki jih imamo, ne glede na narodnost in druge osebne okoliščine. Pod strokovnim vodstvom mladinskih trenerjev mladi razmišljajo tudi o prihodnosti Evrope, migracijah in socialni izključenosti. Slovenska filantropija mladinske tabore izvaja z namenom, da mladim ponudi izkušnjo medkulturnega sodelovanja, jih senzibilizira za drugačnost ter spodbudi, da tudi sami postanejo akterji odprte in solidarne družbe.

Takoj po sprejemu, ki so ga pripravili za zlatega olimpijskega kanuista na divjih vodah Benjamina Savška, so se nam v studiu pridružili člani Kajak - kanu kluba Tacen. Olimpijski uspeh člana njihovega kluba jim je, kot pravijo, še dodatno utrdil tekmovalni naboj, predstavili pa so nam tudi druge posebnosti tega športa na divjih vodah.Po uspehu Benjamina Savška na OI v Tokiu smo se družili s člani Kajak - kanu kluba TacenTakoj po sprejemu, ki so ga pripravili za zlatega olimpijskega kanuista na divjih vodah Benjamina Savška, so se nam v studiu pridružili člani Kajak - kanu kluba Tacen. Olimpijski uspeh člana njihovega kluba jim je, kot pravijo, še dodatno utrdil tekmovalni naboj, predstavili pa so nam tudi druge posebnosti tega športa na divjih vodah.

Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.Na obisku v Hrastniku na 22. študentski delovni brigadi.Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.    

Trainstation SubArt je stičišče in center kranjske urbane, nekomercialne, alternativne ter mladinske kulture. Njihovo delovanje je zelo raznoliko - od koncertov, festivalov, ustvarjalnih delavnic, fotografskih in slikarskih razstav, mednarodnih projektov, posebna je tudi umetniško - grafitarsko ozaljšana stavba in notranji rolkarski poligon, in seveda, predvsem so podpora mladim kreativcem. Tokrat v Gymnasiumu gostimo mlade, ki jim je ekipa Traina nudila dragoceno podporo in služila kot odskočna deska za njihovo ustvarjanje. Oddajo pripravlja in vodi Liana BuršičLetos, tudi z dokumentarnim filmom, praznujejo 10 let delovanjaTrainstation SubArt je stičišče in center kranjske urbane, nekomercialne, alternativne ter mladinske kulture. Njihovo delovanje je zelo raznoliko -  od koncertov, festivalov,  ustvarjalnih delavnic, fotografskih in slikarskih razstav, mednarodnih projektov, posebna je tudi umetniško - grafitarsko ozaljšana stavba in notranji rolkarski poligon, in seveda, predvsem so podpora mladim kreativcem. Tokrat v Gymnasiumu gostimo mlade, ki jim je ekipa Traina nudila dragoceno podporo in služila kot odskočna deska za njihovo ustvarjanje.

V mladinski oddaji Gymnasium tudi poleti gostimo mlade sogovornike v našem studiu ali pa preverjamo vzdušje med počitnicami. Tokrat smo se odločili za slednje – se odpeljali v Postojno in se ustavili na Taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta, ki bo potekal do 10. julija. Je tabor namenjen le dekletom, ki ta šport trenirajo v klubih? Kako poteka dan pod koši in kako dekleta preživljajo prosti čas na taboru? Kako so dekleta navijala za slovensko moško reprezentanco in kako so se veselila njihovega uspeha? In kakšen je položaj ženske košarke v Sloveniji?Med počitnicami in košarkarsko evforijo preverjamo dogajanje na taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta v PostojniV mladinski oddaji Gymnasium tudi poleti gostimo mlade sogovornike v našem studiu ali pa preverjamo vzdušje med počitnicami. Tokrat smo se odločili za slednje – se odpeljali v Postojno in se ustavili na Taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta, ki bo potekal do 10. julija. Je tabor namenjen le dekletom, ki ta šport trenirajo v klubih? Kako poteka dan pod koši in kako dekleta preživljajo prosti čas na taboru? Kako so dekleta navijala za slovensko moško reprezentanco in kako so se veselila njihovega uspeha? In kakšen je položaj ženske košarke v Sloveniji? Sogovornice: Brina Sedminek, Eva Subotič, Maja Uranker, Ela Kozina Bubovič, Zala Mali, Špela Gracelj, Tija Kisovec, Lara Petrovič in trenerka Nina Vodeb.

Iniciativa Študenti še obstajamo zahteva reševanje študentske problematike, odločevalcem pa so njeni predstavniki predali svoje predloge in zahteve. Predvsem si želijo, da bi bile prihodnje študijsko leto fakulete odprte ne glede na barvo semaforja vladnih ukrepov omejevanja javnega življenja, če bo koronavirus ponovno udaril z vso silo. Iniciativa Študenti še obstajamo zahteva reševanje študentske problematike, odločevalcem pa so njeni predstavniki predali svoje predloge in zahtevePridružila sta se nam predstavnika iniciative Študenti še obstajamo, ki so junija opozorili na že dalj časa trajajočo študentsko stanovanjsko in ekonomsko problematiko ter na težave, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa: upad študentskega dela, zaprti študentski domovi, knjižnice in fakultete. Želijo si, da bi študijski proces prihodnje šolsko leto potekal na fakultetah ne glede na barvo semaforja in da bi študentom, ki so letos težko sledili študijskemu procesu ali se znašli v socialni stiski, pomagali. Katere konkretne zahteve so naslovili na pristojno ministrstvo, kako je sploh nastala iniciativa in kaj pričakujejo od pristojnih, smo izvedeli v oddaji Gymnasium. Z nami sta bila: Tessa Brlek Čufer, študentka psihologije, in Matej Zupanc s Fakultete za humanistične študije na Primorskem. Tessini načrti za to poletje povedo vse: "Imam srečo in grem lahko s starši na eno krajše morje. Potem pa bom čas namenila študentskemu delu, zato ker, kdo ve, ali nam bo spet na voljo v začetku naslednjega študijskega leta - je pa nujno potreben finančni dodatek."  

Kakovostno brezplačno javno šolstvo, dobre možnosti za osebni razvoj in lepa narava, na drugi strani pa socialna neenakost, neurejena stanovanjska politika in upadanje njihove družbene moči, je nekaj stvari, ki jih mladi izpostavljajo v razmisleku pred praznovanjem 30. obletnice samostojnosti Slovenije, kateri smo namenili pogovor v oddaji Gymnasium.Pogovor o dosežkih 30 let slovenske samostojnostiKakovostno brezplačno javno šolstvo, dobre možnosti za osebni razvoj in lepa narava, na drugi strani pa socialna neenakost, neurejena stanovanjska politika in upadanje njihove družbene moči, je nekaj stvari, ki jih mladi izpostavljajo v razmisleku pred praznovanjem 30. obletnice samostojnosti Slovenije, kateri bomo namenili pogovor v oddaji Gymnasium.

Naši gostje so bili dijaki Gimnazije Kranj, ki svoje znanje, ljubezen do naravoslovja in različnih poskusov, delijo z osnovnošolci. V projektu Čarovnije narave snemajo krajše video posnetke, v katerih naredijo zanimiv poskus, razložijo kakšen fizikalni pojem, proces, kemijsko reakcijo ali naravni pojav, in ga potem objavijo na You tubu in na spletnih platformah svoje šole … Vse zato, da bi mlajši od njih bolje razumeli svet okoli sebe. Dijaki snemajo krajše posnetke, na katerih delajo poskuse, ki osnovnošolcem razlagajo svet (in učno snov) Naši gostje so bili dijaki Gimnazije Kranj, ki svoje znanje, ljubezen do naravoslovja in različnih poskusov delijo z osnovnošolci. V projektu Čarovnija narave snemajo krajše video posnetke, v katerih naredijo zanimiv poskus, razložijo kakšen fizikalni pojem, proces, kemijsko reakcijo ali naravni pojav, in ga potem objavijo na You tubu in na spletnih platformah svoje šole … Vse zato, da bi mlajši od njih bolje razumeli svet okoli sebe. Trdna tekočina, Osmoza, Površinska napetost vode, Prehajanje toplote, Lomljenje svetlobe oz. Izginjajoči kozarec, Lebdeča vrtalka, Vpliv fizične aktivnosti na naše telo, Kako ekstrahirati bananin DNK, Plovnost ... je le nekaj naslovov njihovih poučnih in zabavnih posnetkov.

Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.) tudi v Kranju, z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Pomemben del festivala so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič Festival sodobne odrske umetnosti tokrat tudi v slikovitem kanjonu reke KokreFestival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.), v Kranju z eno posebnostjo -  vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Ljubljanski del festivala v partnerstvu Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih se v letošnjem letu pridružuje festivalu Spider (produkcija Pekinpah). Pomemben del festivala pa so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo in plesno pedagoginjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma.

V Gymnasiumu ste lahko prisluhnili nekoliko bolj naravoslovno obarvanemu pogovoru, saj so bili z nami v studiu dijaki, ki so na nedavni Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti dosegli vrhunski uvrstitvi. Na daljavo na Madžarskem sta naši ekipi v konkurenci skupno 40 ekip iz 19 držav Evropske unije in 120 tekmovalci starimi do 16 let osvojili dve srebrni medalji. S tem so nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih dijakov na področju naravoslovja, na katerem se tričlanske ekipe pomerijo v znanju iz fizike, biologije in kemije. Svoj uspeh na olimpijadi, ki so se je udeležili pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so nam bolj podrobno predstavili v pogovoru.Slovenski ekipi sta odlično nastopili na Evropski olimpijadi eksperimentalne znanostiV Gymnasiumu ste lahko prisluhnili nekoliko bolj naravoslovno obarvanemu pogovoru, saj so bili z nami v studiu dijaki, ki so na nedavni Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti dosegli vrhunski uvrstitvi. Na daljavo na Madžarskem sta naši ekipi v konkurenci skupno 40 ekip iz 19 držav Evropske unije in 120 tekmovalci starimi do 16 let osvojili dve srebrni medalji. S tem so nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih dijakov na področju naravoslovja, na katerem se tričlanske ekipe pomerijo v znanju iz fizike, biologije in kemije. Svoj uspeh na olimpijadi, ki so se je udeležili pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so nam bolj podrobno predstavili v pogovoru.

Pred začetkom pisnega dela mature dajemo maturantom še nekaj napotkov in koristnih informacij. Pozorno preberite navodila in jim sledite, bodite zbrani, čas si dobro razporedite Pisni izpiti se približujejo, zato bomo v Gymnasiumu govorili o ključnih informacijah, povezanih z letošnjima maturama, in vas spomnili na tiste stvari, na katere morate biti pozorni pri posameznem predmetu: pri angleščini, slovenščini, matematiki, geografiji in psihologiji na splošni maturi. Skupno našim sogovornikom, profesoricam in profesorjem na gimnazijah, zunanjim ocenjevalkam in ocenjevalcem na maturi ter članom državnih predmetnih komisij pa je to, da poudarjajo natančnost branja navodil. Mateja Krumpak z II. gimnazije Maribor celo pravi, da se "v vprašanju lahko skriva že pol odgovora". Poleg tega bodite pozorni na razporeditev časa (naloge, ki jih res ne znate, pustite za konec; pri daljših sestavkih pa si vzemite vsaj 15 minut za osnutek), na to, da niste površni (da pri odgovorih ne manjkajo pike, vejice, merske enote), da pravilno označite naloge, ki jih rešujete, ali odgovore, za katere menite, da so pravilni, ter da pišete čitljivo. Še enkrat povejmo tudi, katere so novosti letošnjih matur: 10–odstotni bonus na vsa nerešena ali nepravilno rešena vprašanja pri pisnih delih izpitov velja tako na splošni kot poklicni maturi. Prav tako je bilo določeno, da bo na ustnih delih izpitov za 15 % manj snovi in vprašanj – katerih vam ne bo treba znati, pa ste izvedeli februarja. Prilagojeni so bili notranji deli izpitov (na primer manjše število obveznih laboratorijskih vaj ali prilagojena strokovna ekskurzija), kjer je bilo le mogoče, je bila sprejeta večja izbirnost nalog ali vprašanj, pri naravoslovnih predmetih bo na poli objavljenih več formul, pri matematiki bo uporaba računala dovoljena pri obeh izpitnih polah. Rezultati poklicne mature bodo znani 7. julija, 10. julij pa je zadnji rok za oddajo pisne zahteve za po vpogledu v pisno dokumnetacijo na šoli. Rezultati splošne mature bodo znani nekaj dni pozneje, in sicer 12. julija. Od takrat pa do 14. julija bo prek uporabniškega računa kandidata na spletnih straneh RIC-a mogoč e-vpogled v izpitno dokumentacijo, ki si jo lahko v teh treh dneh ogledate večkrat. Po vpogledu pa lahko tam oddate tudi ugovor na oceno mature 2021 (33 evrov) ali ugovor na izračun izpitne ocene (6 evrov) pri enem ali več predmetih, k temu pa morate predložiti potrdilo o plačilu stroškov. Ti se vam, če se vam po ponovnem pregledu ocena pri predmetu spremeni, vrnejo. Zadnji dan za oddajo ugovora ali ugovorov je 15. julij 2021.  

V Gymnasium tokrat pridejo mlade umetnice z likovne smeri Gimnazije Celje – Center ob otvoritvi svojih del na razstavi, ki to leto nosi pomenljiv naslov – Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo. Bodite z nami, nocoj v živo ob 20-ih na Prvem, s pogovori o notranjih doživljajskih svetovih mladih in klicu ter sporočilni nuji umetnosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana BuršičRazstava umetniških del dijakov likovne smeri Gimnazije Celje - CenterV Gymnasium tokrat pridejo mlade umetnice z likovne smeri Gimnazije Celje – Center ob otvoritvi svojih del na razstavi, ki to leto nosi pomenljiv naslov – Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo. Bodite z nami, nocoj v živo ob 20-ih na Prvem, s pogovori o notranjih doživljajskih svetovih mladih in klicu ter sporočilni nuji umetnosti.

Tudi za študente to študijsko leto ni najlažje. Študij na daljavo, manj študentskega dela in možnosti za samostojno življenje, manj stikov s prijatelji in številne duševne stiske. Čeprav so zdaj fakultete odprte, stvari še niso take, kot so bile pred epidemijo. Kakšne so izkušnje in želje študentov?To študijsko leto bi večina ocenila z nezadostno oceno. In čeprav se fakultete odpirajo, položaj študentov še nekaj časa ne bo rožnat. Kakšno leto je za študenti in zakaj, kljub odpiranju fakultet, razmere še zdaleč niso takšne, kot pred epidemijo? Po številkah novookuženih in hostipaliziranih je Slovenija v rumeni fazi, v kateri se popolnoma odpirajo srednje šole in fakultete, a pri študentih ostaja omejitev razdalje 1,5 metra, je danes sklenila vlada. Bo torej po novem vse po starem? Če tega še ne moremo trditi, pa že lahko je rečemo, da je študijsko leto drugačno, nenavadno, posebno, prav nič študentsko. Že od samega začetka so študente fakultete morale razdeliti na manjše skupine, ki so lahko prišle v same prostore fakultet, večina pa je predavanjem sledila po spletu. Kmalu pa je sledilo popolno zaprtje fakultet in tudi študentskih domov – razen za izjeme … Domov so se vrnili tudi tisti, ki niso več zmogli plačevati najemniških stanovanj. Upad dela prek študentskega servisa je marsikomu onemogočil življenje od doma oz. osamosvajanje od staršev, ustavitev javnega in študentskega življenja pa je nekatere mlade pahnila v duševne stiske. Kakšno leto je torej za študenti? O tem smo govorili z našimi  gosti. To so bili: Vida Jocif, Sara Svati Sharan, Lenart Kokalj in predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec. Kakšno oceno bi mu dali - od 1 do 10? In njihove ocene: 7, - 3, 3, 5. Torej tri po študentskih kriterijih negativne ocene, zakaj? Kolja z oceno 3: "Mislim, da je bilo več stvari slabših kot dobrih. Seveda so bile tudi dobre stvari - to, da smo študenti stopili skupaj, da se je kdo mogoče malo bolj introspektivno pogledal in potem razrešil kakšne težave. Ampak v resnici je bilo kar grozno: vselej sedeti na istem mestu, v isti sobi. Meni je bilo obupno!"  Več izveste v oddaji!

Sredi februarja smo se v oddaji Gymnasium družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru aktivnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. Izsledke so strnili v obširni raziskovalni nalogi, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu. Ko smo se družili v oddaji Gymnasium, ekipa, ki jo sestavljajo mladi raziskovalci Manca Bajuk, Špela Vraničar, Zala Pezdirc Burazer in Vid Kavičič ter mentorica Vesna Fabjan, še ni vedela, da bo svoje delo lahko predstavila na sedemindvajsetem tradicionalnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri, ki je med 23. in 26. aprilom – seveda na daljavo – potekalo v Beogradu, udeležili pa so se ga pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nalogo sta mednarodni komisiji predstavili avtorici Manca Bajuk in Špela Vraničar, ki sta bili zelo uspešni, saj sta zanjo osvojili srebrno priznanje. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata. Ob tem uspehu, bomo pogovoru z mlado raziskovalno ekipo prisluhnili znova.Avtorici raziskovalne naloge sta na sedemindvajsetem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri prejeli srebrno priznanjeSredi februarja smo se v oddaji Gymnasium družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru aktivnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. Izsledke so strnili v obširni raziskovalni nalogi, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu. Ko smo se družili v oddaji Gymnasium, ekipa, ki jo sestavljajo mladi raziskovalci Manca Bajuk, Špela Vraničar, Zala Pezdirc Burazer in Vid Kavičič ter mentorica Vesna Fabjan, še ni vedela, da bo svoje delo lahko predstavila na sedemindvajsetem tradicionalnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri, ki je med 23. in 26. aprilom – seveda na daljavo – potekalo v Beogradu, udeležili pa so se ga pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nalogo sta mednarodni komisiji predstavili avtorici Manca Bajuk in Špela Vraničar, ki sta bili zelo uspešni, saj sta zanjo osvojili srebrno priznanje. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata. Ob tem uspehu, bomo pogovoru z mlado raziskovalno ekipo prisluhnili znova.

Gostimo dijakinje, ki imajo rade gledališče, in Benjamina Krnetića, ki igra Jadrana v predstavi Figa ljubljanske Drame in bere ta roman tudi v zvočni knjigi ZKP RTV Slovenija. Maturantke in tekstopisec, vokalist in igralec Krnetić so z nami delili svoj pogled na gledališče, igro, maturitetni roman Figa in tudi glasbo."Na akademiji sem se počutil tuje," pravi gledališki in filmski igralec, ki je dijakinjam dal tudi nasvet o tem, kako se lotiti sprejemnih izpitov za AGRFTGostimo dijakinje, ki imajo rade gledališče, in Benjamina Krnetića, ki igra Jadrana v predstavi Figa ljubljanske Drame in bere ta roman tudi v zvočni knjigi ZKP RTV Slovenija. Maturantke in tekstopisec, vokalist in igralec Krnetić so z nami delili svoj pogled na gledališče, igro, maturitetni roman Figa in tudi glasbo.

V tokratni oddaji Gymnasium se bomo osredotočili na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in govorili o obeh obveznih delih. Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov? Ob tem bomo opozorili tudi na najpogostejše napake pri pisanju in povedali, kakšen mora biti dober maturitetni esej. Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.Novosti, primerjava glavnih protagonistov in konkretna navodila za pisanjeKako napisati dober maturitetni esej, kako ga ocenjevalci ocenjujejo, kaj so najpogostejše napake pri pisanju in koliko subjektivnega mnenja lahko vanj vključite? Odgovore izveste v oddaji, v kateri smo opozorili tudi na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in ponovili ključne ideje, motive in like iz obeh obveznih delih (o tem smo že govorili tudi oddajah Studio ob 17h 12. in 19. aprila, vse pa najdete tudi na naših spletnih straneh in v podcastu Prvi na maturi). Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov, kje lahko vlečemo vzporednice med njima, v čem se razlikujeta? Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.

Kako priljubljen je med mladimi badminton? Tekmovalno pri nas ne najbolj, mogoče pa vas zanj navdušijo naši sogovorniki: družbo so nam delali mladi, ki živijo za ta šport: trener v Badminton klubu Ljubljana Matjaž Sketelj, mladi igralec badmintona Maj Poboljšaj in Anja Jordan, nova državna prvakinja v badmintonu v kategoriji U19.Kako priljubljen je ta šport med mladimi in kako intenziven je?Kako priljubljen je med mladimi badminton? Rekreativno zelo, tekmovalno pa manj. Mogoče pa vas zanj navdušijo naši sogovorniki: družbo so nam delali mladi, ki živijo za ta šport: Anja Jordan, nova državna prvakinja v badmintonu v kategoriji U19, Maj Poboljšaj, ki tekmuje že v članski kategoriji, včasih pa z Anjo v mešanih dvojicah nastopata tudi skupaj, in trener Matjaž Sketelj, vsi iz Badminton kluba Ljubljana. Anja Jordan: "A bistvu me je za ta šport navdušila mami, ki je bila tudi badmintonistka, ko je bila stara toliko kot jaz. Potem smo si začeli pred hišo malo podajati žogico, nato pa naju je z bratom vpisala v klub. In nama je bilo zelo všeč. Čez nekaj let potem dobiš tudi družbo in to je še eden od razlogov, da vztrajaš - neka dodatna motivacija. zdi se mi tudi zabaven šport, pri katerem spoznaš tudi samega sebe. Jaz se na igrišču zabavam, ko igram. Mogoče ne ravno na tekmah, ker tam gre za res. Ampak drugače je zabavno, sploh ko igraš dvojice."  Pri tej dinamični in intenzivni igri, ki se jo igra v dvorani na igrišču z mrežo, je mogoče celo nekoliko bolj kot pri drugih športih pomembna prava kombinacija vzdržljivosti in hitrosti, je prepričan Matjaž Sketelj. V svoji igri moraš uporabiti svoje prednosti, na tekmah pa je pomembna tudi psihološka pripravljenost, priznata mlada športnika. Maj Poboljšaj: "Jaz sem kar visok, zato nisem najbolj hiter, če lahko tako rečemo. Zato svojo igro prilagodim višini: lahko se bolj stegnem do žoge, kakšno lahko prej prestrežem in igram potem na moč. Vsekakor pa je pomembna tudi vzdržljivost, da lahko držiš nek določen tempo in žogice ne "fališ" v aut." 

V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek.Avtor je odgovarjal na vprašanja maturantov V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek, saj vključuje teme, ki nagovarjajo maturante: iskanje identitete in doma, iskanje ravnovesja med ljubeznijo in svobodo, vprašanje resnice, bežanje pred odgovornostjo in življenjem samim, teža razočaranja ... Goran Vojnović: "Še vedno se zdrznem ob frazi obvezno čtivo. Verjamem, da branje ne bi smelo biti obvezno. Knjig je ogromno in mislim, da bi vsak moral najti knjigo, ki mu je blizu - ali kar zadeva temo ali načina pripovedi. Se pa zavedam, da mora obstajati maturitetni esej in nekaj, čemur se reče obvezno čtivo. In ko sem slišal, da je Figa izbrana na maturo, sem imel mešane občutke. Po eni strani je to velik kompliment za moj roman. Dobiš 7 tisoč bralcev, na obiskih na šolah pa dragocen vpogled v to, kako mladi berejo tvojo knjigo, česar sicer na literarnih dogodkih ne dobiš. Po drugi strani pa veš, da boš del osebnih zgodb in da ne bodo vse srečne. Da del dijakov tega eseja ne bo opravil tako, kot si ga želi, in boš ostal v njihovem spominu kot ena travma. Ki bo sčasoma sicer zbledela, kot zbledijo vse te srednješolske travme, a vseeno imaš še vedno občutek, da te bodo lahko na ulici kakšne oči malo bolj grdo pogledale." Goran Vojnović Dan Grabnar Gitica Jakopin Pia Džakulin V studiu Radia Slovenija ...

S člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana smo govorili o pestrem svetu slovenskega podzemlja. Ker jamarstvo ni le šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost, smo predstavili njihovo delo, ki poteka tako pod zemljo kot nad njo, najbolj zanimive akcije, ki so se jih udeležili, govorili pa smo tudi o posebnostih slovenskih jam in brezen. Teh je v Katastru slovenskih jam že okoli 14 tisoč.Kako je v jami biti tudi do en teden in katere so slovenske najzanimivejšeS člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana smo govorili o pestrem svetu slovenskega podzemlja. Ker jamarstvo ni le šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost, smo predstavili njihovo delo, ki poteka tako pod zemljo kot nad njo, najbolj zanimive akcije, ki so se jih udeležili, govorili pa smo tudi o posebnostih slovenskih jam in brezen. Teh je v Katastru slovenskih jam že okoli 14 tisoč.

Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje na daljavo in treninge na daljavo? So zdaj opazili, da so v svojem športu v velikem zaostanku? Kako potekajo treningi sedaj, kako je s tekmovanji ...? O vsem tem z mladimi vrhnunskimi športniki in njihovim trenerjem.Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje in treninge na daljavo in kako vse skupaj poteka zdaj?Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje na daljavo in treninge na daljavo? So zdaj opazili, da so v svojem športu v velikem zaostanku? Kako potekajo treningi sedaj, kako je s tekmovanji ...? O vsem tem z mladimi vrhnunskimi športniki - tekačema na smučeh, Lucijo Medja in Matevžem Marinkom, telovadko Zalo Trtnik in športnim trenerjem Tomažem Uršičem.

Verjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.Nina Pangeršič je slovenska najuspešnejša mlada tekmovalka v preskakovanju ovir, za katero je vrhunska sezonaVerjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.

Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju. Začnemo s postavljanjem na drsalke, nato preidemo na led in k premikanju ter drsalnemu korakuSezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na Gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju. Kakšni naj bodo začetki, nam je povedal dr. Tomaž Pavlin s Fakultete za šport Univerze v Ljubljni, ki je bil nekoč profesionalni hokejist. Otroci ali mladi naj se z drsalkami spoznajo že prej - naj jih torej obujejo že doma ali preden stopijo na ledeno površino in poskusijo vstati, da dobijo občutek ravnotežja. "Pomembno je, da je čevelj dobro pripet ali zavezan na nogo, noga mora namreč varno stati v drsalki. Ni dobro, da je čevelj prevelik, gleženj mora biti oprijet, ne pa fiksiran. Po tem, ko otrok dobi občutek ravnotežje, sledi prehod iz suhe na ledeno površino, kar je natežje."  Začnemo z drsanjem naprej, rahlin prestavljanjem drsalk, da spreminjamo smer, potem sledi ustavljanje. Ko to obvladamo, se lahko učimo drsanja nazaj. Prav tako ne smemo pozabiti na padanje in vstajanje. Pri vstajanju se je treba naučiti korakov, ki nam pomagajo, da vedno znova ne zdrsnemo nazaj na led: "Roke damo pred sabo, gremo na kolena, potem damo na led eno drsalko in se počasi dvignemo in zravnamo." V drugi fazi učenja drsanja pa že prihaja do razlik. Odločite ne namreč moramo, ali bomo drsali kot umetnostni drsalci ali kot hokejisti. Elementi, ki jih potem usvajamo, so namreč različni, prav tako drsalke. Obstaja pa še tretja vrsta drsanja - hitrostno drsanje, kjer so dralke najdaljše, pri nas pa ta šport ni razvit (kot na primer na Nizozemskem). Več pa v oddaji!

Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o detabuizaciji duševnih stisk v družbi, vrstah duševnih motenj, kako jih prepoznamo in kdaj je treba poiskati pomoč. Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o vrstah duševnih motenj in o tem, kdaj poiskati pomočKakšno je življenje z depresijo, občutki tesnobe in paničnimi napadi? Kako se z duševnimi stiskami in motnjami spopadata dva dijaka, ki sta si upala govoriti o svojih občutjih in izkušnjah, in kaj o duševnih stiskah mladih pravi psihologinja Ajda Erjavec iz Društva šolskih svetovalnih delavcev? "Precej težko se je izpostaviti, ker daješ v takem pogovoru del sebe, svoje osebnosti in nekaj svojega intimnega dela drugim. Veliko ljudi bi znalo to videti kot šibkost ali pa se ne bi počutili lagodno. Zato bi rekel, da se je nelagodno tako izpostaviti, ne le na radiu, ampak tudi v zasebnem življenju, tudi pred prijatelji. Verjetno se je vse skupaj začelo pred kakšnim letom, na začetku lanske karantene, ko smo zapustili šolo in bili doma. Ker sem zelo socialen človek, imam rad družbo in mi družba zelo pomaga, mi je to predstavljalo velik manko. Zato se mi zdi, da sem takrat začel počasi, a vse bolj padati," pravi Jan, ki mu je iz najhujšega pomagal predvsem pogovor s prijateljico in pozneje z vrstniki in s šolsko svetovalno služno, strokovne pomoči pa ni poiskal. Inja Ajda se z depresijo, anksiozno motnjo in paničnimi napadi spopada že dalj časa, že pet let je v obravnavi, kot pravi, torej prejema pomoč pedopsihiatrinje. Vse skupaj se je začelo, ko je bila v 6. razredu in so jo vrstniki izločili iz svoje skupine. Zelo so ji stali ob strani starši, ki so zaradi njenih hudih napadov panike poiskali tudi strokovno pomoč. A do srednje šole sploh nihče od prijateljev ni vedel za njene težave, šele tam je bilo okolje zanjo bolj spodbudno: "Če ljudje ne iščejo, ne opazijo. Jaz sem vse skupaj zelo dobro skrivala, še vedno znam. Ampak se zdaj trudim ne delati tega, ker je še slabše, če tlačiš take stvari. Tako da ni bila ravno težava skrivati, bila sem pač tiha in zadržana."  V najtežjem obdobju se v posamezniku mešajo strah, žalost, osamljenost, nemoč, težko je določiti, kaj točno je tisto, zaradi česa trpiš, pravi Inja in dodaja: "Najtežji je na trenutke občutek nemoči oz. ko ta slaba obdobja prevladajo, te prevzamejo in ne vidiš poti iz tega ozkega tunela. A če zdaj pogledam nazaj, se mi zdi najtežje to, da se nekomu odpreš."  A prav to je izredno pomembno, je prepričan tudi Jan: "Pomembno je, da to nekomu poveš. Na začetku sploh ni treba, da ti kdo pomaga, pomembno je, da daš to ven, da poveš nekomu za svojo stisko. Že to ti da občutek, da nisi čisto sam in da je nekdo na tem svetu, ki ve za tvojo stisko, te mogoče tudi razume – mogoče, ne nujno – in ki ti bo mogoče lahko pomagal." Je takih občutij med mladimi veliko? Da. In zadnje leto je te težave še poglobilo. Od 10 do 25 odstotkov mladih naj bi na primer pri nas imelo vsaj eno duševno motnjo, po navadi pa gre za več motenj hkrati, nam je povedala psihiatrinja Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije z oddelka Službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki, ki nam je pomagala pri definicijah in vrstah duševnih motenj ter povedala tudi, kdaj moramo poiskati pomoč: ko stiska traja predolgo in jo občutimo tako globoko, tako da hromi naše življenje in ne moremo več normalno delovati in opravljati vsakodnevnih zadolžitev in nalog.  

Tema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.Predstavili smo tudi edini slovenski film na festivalu, avtorica Manca Filak, ki je bila z nami v studiu, ga je naslovila Tobačni spominiTema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.