Tudi to poletje bo promet, še zlasti ob petkih in sobotah, občutno povečan na cestah proti Hrvaški, v obratni smeri pa ob sobotah in nedeljah. Vozniki se morajo zato na pot še toliko bolj pripraviti. To med drugim vključuje načrtovanje poti, preverjanje aktualnih informacij o državi, v katero potujemo, ter stanja na cestah. Na pot se je treba odpraviti spočiti in le s tehnično brezhibnim ter ustrezno servisiranim vozilom in pravilno naloženo prtljago. Tako pozivajo na AMZS-ju, več informacij pa nam bo v nadaljevanju dal Matic Zupančič iz AMZS informacijskega centra. Opozoril bo tudi na nepooblaščene avtovlečne službe, ki na avtocesti kar patruljirajo.

Za učence in dijake so se po šolskem letu začele najdaljše počitnice. Starši si ob tem velikokrat postavljajo vprašanja: ali naj bodo polne različnih dejavnosti, ali naj z otroki organizirajo prosti čas tudi med poletjem. Oddih od šolskih obveznosti je za vso družino lahko tudi priložnost za negovanje različnih odnosov in pogovorov, meni direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman, ki bo gostja v svetovalni oddaji.

Istrske občine že peto leto zapored združujejo moči v boju zoper tigraste komarje. Preventivna akcija se je začela maja in bo trajala do oktobra. Poleg ozaveščanja ljudi je pomembno predvsem dosledno odstranjevanje stoječe vode in preprečevanje, da bi komarji vanjo odlagali ličinke. V ta namen je na voljo tudi posebno sredstvo, ki ga občani dobijo na prevzemnem mestu v svoji občini. Brezplačno ga delijo v komunalnih podjetjih v Izoli in Piranu, v Turistično-informacijskem centru Ankaran in v vrtnariji Marjetica Koper pri pokopališču, možno pa ga je kupiti tudi v specializiranih trgovinah. Projekt vodi Olga Kaliada z izolske občine. O poteku in ciljih preventivne akcije se je z njo pogovarjala Jasna Preskar.

Tokratno svetovalno oddajo posvečamo kmetijstvu. Zaradi nestanovitnega vremena s pogostimi padavinami so namreč na pohodu različne bolezni. Karin Zorn Čebokli je pri vodji oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivanu Žežlini preverila, kje so največje težave in kako ukrepati.

Preventivna akcija Varno poletje 2024 je letos posvetila osrednjo pozornost tematiki kibernetske varnosti. Dogodek, ki sta ga organizirala Policijska uprava Koper in Univerza na Primorskem, je potekal v obliki strokovnega posveta in okrogle mize pod naslovom "Odkrijte moč kibernetske obrambe". Udeležilo se ga je približno 50 strokovnjakov iz različnih področij. Z razpravljalci na okrogli mizi se je pogovarjala Mateja Brežan.

20. maja smo obeležili svetovni dan čebel, ki ga je predlagala Slovenija in so ga članice Organizacije Združenih narodov decembra 2017 soglasno potrdile in sprejele. Za pol kilograma medu mora kolonija čebel zbrati nektar iz približno 2 milijonov cvetov. Povedano drugače: v pol kilograma medu je skrito življenjsko delo 800 čebel. Pozitivne učinkovine medu človek pozna že tisočletja, nekaj koristnih informacij pa nam bo v tokratni oddaji povedal doc. dr. Boris Kovač s Katedre za prehransko svetovanje - dietetiko, Fakultete za vede o zdravju.

S povišanjem temperatur začenjamo vse bolj odlagati oblačila in posledično je soncu izpostavljen večji delež kože. Zaradi cvetenja trav ali žuželk je ta tudi bolj na udaru za različne reakcije. V tem času pa dajemo tudi več pozornosti stopalom, ki bodo nekaj mesecev v lahkotnejši in bolj odprti obutvi. Kako lahko za vse to poskrbimo na naraven način, nam bo povedala Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.

Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišim zvok drona, vidim ga ne. Zaskrbi me, ali nas kdo snema. Koga naj obvestim? To sta le dve vprašanji, ki se porajata zaradi pogoste uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti? O tem v svetovalni oddaji, gost bo Peter Čičerov z Agencija za civilno letalstvo.

Do 26.maja poteka projekt Polni zagona kolesarimo v službo. Namenjen je spodbujanju kolesarjenja kot trajnostne oblike mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Za to, da bo pot s kolesom lažja in varna, so v okviru akcije po vsej Sloveniji organizirani brezplačni servisi koles. Ko je bil na voljo v Kopru, je Tjaša Škamperle tja zapeljala naše radijsko kolo. S serviserjem koles Borisom Režabkom je nastala svetovalna oddaja.

V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

Kupovanje je pred časom v razvitem svetu postalo družabni dogodek, ki razveseljuje in daje občutek ugodja. Hitra moda, ki temelji na modernih oblačilih po nizkih cenah, porabnike spodbuja k intenzivnemu in impulzivnemu nakupovanju. Obstajajo pa tudi drugi načini. Kot pravi tokratna sogovornica, prof. dr. Tina Vukasović s Fakultete za management Univerze na Primorskem, smo se že med epidemijo covida-19 potrošniki ob nakupovanju začeli obnašati drugače. Prostora za izboljšave je sicer še ogromno, pa vendar - šteje vsak korak v pravo smer. In kaj počne »trajnostni potrošnik«? Ne kupuje brezglavo, ampak teži k iskanju rešitev na področju družbenih in okoljskih neravnovesij, se pravi k bolj odgovornemu potrošniškemu ravnanju.

Motoristična sezona se je začela. Promet na cestah je gostejši, cestišča pa so po hladnem delu leta še slabo oprijemljiva, zaradi del na cestah tudi prašna in ponekod prekrita s peskom. Motoristi se morajo v novo sezono zapeljati pripravljeni, dobro opremljeni in zbrani. Vožnja naj bo užitek, pravijo v Moto klubu Kondor, ki že veliko let zapovrstjo organizirajo tudi preventivne akcije. Z nami bo njihov član, upokojeni policist inštruktor, Darjo Benčič.

V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Stroka opozarja na spremembe pri razvoju možganov, posledično zaznavi resničnosti in razvoja umetnih potreb. Digitalizira se šolstvo: kdo nosi odgovornost, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? Na to in še več drugih vprašanj so odgovorili strokovnjaki različnih področij.

Jeza je ena najbolj nerazumljenih in obenem zatiranih čustev. Otroci se na to močno in nenadno čustvo najpogosteje odzivajo z napadalnostjo. A tako kot pri drugih čustvih, ki jih pretežno povezujemo z negativnim, je tudi jeza, če jo znamo sprejeti in premostiti, pravzaprav tudi koristna. Več o tem bo povedala Neva Strel Pletikos iz Centra za osebno rast, univ. dipl. pedagoginja, prof. sociologije, specializantka psihoterapije TA ter asistentka na koprski Pedagoški fakulteti pri predmetu šolsko svetovalno delo.

V organizaciji društva Ekologi brez meja se danes začenja vseslovenska akcija "Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov". Internet namreč proizvede več emisij kot letalstvo, zato je tudi na tem področju nujno znižati ogljični odtis, oblikovati bolj trajnosten digitalni svet in očistiti svoje digitalne naprave. Z nami bosta Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja in Daniel Nardin, projektni inženir na RTV Slovenija, ki nam bo, med drugim, povedal tudi, kako ustrezno skrbeti za naprave.

V svetovalni oddaji ponujamo nekaj naravnih rešitev za nego kože, obraza in tudi ust, ki je izjemno pomembna sploh ob težkih boleznih in prav zaradi tega nekatere snovi ne bi smele še dodatno obremenjevati organizma. Z nami se je Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.

Hiperbarična kisikova terapija je po svetu zelo razširjena metoda regeneracije in posebej priljubljena med poslovneži, športniki in starostniki. V glavnem takimi, ki imajo nekaj pod palcem, če izključimo bolnike, ki se zdravijo pod zdravniškim nadzorom. Pacient v hiperbarični komori pod povišanim atmosferskim pritiskom vdihuje čisti kisik, kar po mnogih raziskavah pospešuje celjenje tkiv, izboljšuje krvni obtok in zmanjšuje vnetja. Ali se v taki komori lahko pomladimo, zgladimo gube ali v nam pomagaga k ozdravitvi vsakršne bolezni, smo se pozanimali pri docentu dr. Žarku Finderletu na Inštitutu za fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani, kjer deluje Center za baromedicino.

Februarja se v osnovne šole vpisujejo bodoči prvošolci. Staršem se ob tem pogosto postavlja dilema, ali je otrok na začetek šolanja pripravljen. V zadnjih desetih letih se je skoraj potrojilo število odlogov. V Svetovalnem centru Istre so se v sodelovanju z vrtcem Semedela odločili organizirati šolo za starše prvošolcev, na katerem skušajo odgovoriti na številna vprašanja, ki se ob tej pomembni otrokovi prelomnici pojavljajo, pa tudi o pomenu ohranjanja gibanja, razvijanja sampodobe, samostojnosti in delovnih navad. O tem smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z direktorico centra Vesno Starman.

Po moko v mlin, da bo tako kot mora biti. Ja, včasih je bilo to normalno, zdaj pa predvsem zaradi pomanjkanja časa skoraj nemogoče. A vendar si sveže zmlete moke za peko, pripravo jedi želi vse več ljudi. Zato sta se gostji današnje oddaje odločili, da je treba mlin približati ljudem, z njim pa tudi raznovrstno svežo moko in varno brezglutensko moko za tiste, ki se morajo tako prehranjevati. Več v nadaljevanju oddaje, ki jo je pripravila Urša Mravlje

Spletni goljufi na nas prežijo že skoraj na vsakem koraku. Pošiljajo lažna elektronska sporočila, kličejo nas in se predstavljajo kot bančni uslužbenci, objavljajo lažne oglase in pošiljajo SMS sporočila v imenu dostavnih služb. Goljufi so izredno iznajdljivi in če nismo pazljivi, se lahko kaj hitro ujamemo v prevaro. Kakšne so najpogostejše spletne prevare in kaj storiti, da ne postanemo žrtve, v tokratni svetovalni oddaji z gostjo Erino Borovič iz Nacionalnega odzivnega centa za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer s posebnim projektom Varni na internetu ozaveščajo uporabnike o prevarah. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Januarja si številni obljubijo, da se bodo bolj posvečali rekreaciji, gibanju. Zlasti v povezavi s kakšnim odvečnim kilogramom, pridobljenim med prazniki. A vendar je gibanje veliko bolj kot za fizični izgled pomembno za naše splošno dobro počutje in tudi umske ter učne sposobnosti. In začne se že zelo zgodaj, pri najmlajših. "Če je na primer otrok preskočil fazo plazenja, lahko tu iščemo vzroke za težave pri branju," pravi Martina Jenko Mavrič – specialna pedagoginja, zaposlena na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, ki se ukvarja tudi s pedagoško kineziologinjo ter senzorno in refleksno integracijo. Z njo se je o pomenu gibanja in njegovem vplivu na kognitivne sposobnosti in razvoj otrok pogovarjala Mateja Rolih Maglica.

Starejši ljudje pogosto doživljajo osamljenost. Najbolj dejaven del življenja se, sploh po upokojitvi, umiri. Zaradi različnih življenjskih dogodkov, kot so smrt partnerja in prijateljev, bolezni, skrb za bolne družinske člane in številni drugi, se njihov socialni krog skrči. Mnogokrat postanejo odvisni od pomoči drugih, zapušča jih telesna moč, pokojnina pogosto ne zadostuje za vse potrebe. Vendar narobe razmišljamo, če menimo, da so to težave, s katerimi naj se soočajo sami. Vprašanje skrbi za starejše zadeva celotno družbo, od najmlajših naprej, ki bi jih morali prvenstveno vzgajati v sočutna bitja. Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo občutek osamljenosti, preprečimo najbolj skrajna dejanja, okrepimo zavedanje, da nihče ni s svojimi težavami sam ali vsaj, da tako ne bi smelo biti? Mateja Brežan je k pogovoru povabila doc. dr. Nušo Zadravec Šedivy z Inštituta Andrej Marušič, Univerze na Primorskem.

Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehnike, namenjena zgolj nekaj sekundam zabave, lahko posameznike zaznamuje za vse življenje. Obenem pa vpliva tudi na živali in onesnažuje okolje. Kampanja "Bodi zvezda, ne meči petard", v kateri sodelujejo Pilicija, zdravniki in reševalci, učitelji, inšpektorji, društva za zaščito živali, gasilci in mediji, poteka že več kot 10 let. Tudi vse preventivne akcije so prispevale k temu, da število nesreč počasi zmanjšuje, a kot poudarjajo na Policiji, ne bodo zadovoljni, dokler se prazniki ne bodo zaključili brez fizičnih poškodb ljudi in brez s tem povezanih kršitev. V današnji svetovalni oddaji bomo tako gostili predstavnika Policije, urgentnega centra in strokovnjakinjo, ki skrbnike poučuje, kako lahko pomagaj psom v stresnih situacijah. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

V svetovalni oddaji smo govorili o dostopnosti spletnih strani za osebe z kognitivnimi in motoričnimi težavami. Naša gostja je bila Alida Klemenčič, ki smo jo spoznali kot avtorico knjige Dolga je ta pot, v kateri piše o življenju po hudi poškodbi glave. Sogovorka je sodelovala pri Beletrininem projektu Razširjamo obzorja kulturnega, ki se je posvetil usposabljanju oseb z različnimi invalidnostmi za izvedbo analiz dostopnosti spletnih strani kulturnih institucij po Smernicah za dostopnost spletnih vsebin. Alida Klemenčič je mentorica za analizo dostopnosti spletnih strani za uporabnike s kognitivnim oviranostmi po poškodbi možganov. Slišali bomo tudi Matejo Vodeb, vodjo službe za dostopnost programov RTV, ki bo povedala več o spletnih straneh Dostopno.si in Enostavno.info.

Razlogi zakaj se starejši odrasli odločajo za učenje jezika so različni, bodisi zaradi potreb na delovnem mestu, obnavljanju znanja, vedoželjnosti, spoznavanja drugih kultur. O metodah učenja, motivaciji, zanimanju za učenje tujih jezike se bomo med drugim pogovarjali s Ksenija Zečević iz Ljudske univerze Koper.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se je začel v soboto in bo trajal vse do nedelje, je priložnost, da znova razmislimo o odpadkih in ravnanju z njimi ter v tej smeri tudi kaj naredimo. Govorili bomo o ločenem zbiranju in ravnanju z nevarnimi odpadki, med katere sodijo tudi zdravila. K poslušanju vabita Mateja Brežan in Jasna Preskar.

Slovenska zakonodaja določa 15. november kot datum, ko morajo biti vozila opremljena z zimsko opremo. Najpomembnejši del ustrezne opreme avtomobila so pnevmatike, saj zagotavljajo edini stik avta s podlago, po kateri vozi. Lastniki vozil pa ne smejo pozabiti tudi na druge dejavnosti, s katerimi pripravijo vozilo na hladnejši del leta. Mateja Brežan se je pogovarjala z Janezom Kajzarjem, vodjo servisne delavnice v AMZS Postojna.

Uprava za zaščito in reševanje je pripravila posvet o kurjenju v naravnem okolju, kjer so govorili tudi o kurjenju na kmetijskih zemljiščih. Tema je še kako aktualna, gasilci pa vseh odgovorov niso dobili. Na posvetu je bila tudi Tjaša Škamperle.

V Sloveniji je več kot 32 000 oseb z demenco. V dveh tretjinah gre za Alzheimerjevo bolezen. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb na možganskih celicah. Medicina še ne pozna niti vzroka niti načina zdravljenja te bolezni. V zadnjih letih pa je z raziskavami uspela zaznati nove dejavnike tveganja, ki bi, če bi jih preventivno uspeli preprečiti, lahko zmanjšali možnosti za demenco tudi do 40 odstotkov. K poslušanju vabi Mateja Brežan, ki je v svetovalno oddajo povabila družinsko zdravnico in predsednico društva Primorske spominčice, Tatjano Cvetko.

Oktober je rožnati mesec, v katerem različne organizacije opozarjajo na zgodnje odkrivanje raka dojk. V Sloveniji vsako leto zboli več kot 1.500 oseb. Rak dojk je eden najpogostejših rakov pri ženskah, za njim pa lahko zbolijo tudi moški. Letošnja kampanja Združenja Europa donna nagovarja ženske, da redno opravljajo samopregled dojk in ga priporočijo tudi svojim prijateljicam. Prijateljstvo ima poseben pomen tudi za članice podružnice Europa donna Obala - Kras. Obeležujejo 5. obletnico delovanja. Mateja Brežan se je pogovarjala z vodjo Darjo Rojec.

Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo ali s kraticami ADHD je kronična nevrobiološka motnja. Po ocenah strokovnjakov jo ima približno 8 do 10 % šoloobveznih otrok. Prvi znaki se lahko opazijo že zelo zgodaj. Za otroke z ADHD je značilna izrazita motorična aktivnost, nepozornost, preobčutljivost na različne dražljaje, tako slušne kot vidne, slabša je tudi sposobnost umirjanja. V šoli imajo pogosto težave s samostojnim delom, so raztreseni in lahko jih zmoti že vsaka malenkost. Lani je v okviru Svetovalnega centra Istre nastala podporna skupina za starše otrok z ADHD, pogovarjali smo se z njeno pobudnico Saro Milenkovski.

O otroškem raku se ne govori toliko kot o raku pri odraslih. Rak pri otrocih tudi ni tako pogost kot pri odraslih. Pa vendar med nami so otroci, ki se pravkar borijo z rakom in takšni ki so ga premagali. Vsako leto prizadene približno 80 družin v Sloveniji. Skoraj v vsakem slovenskem kraju in na večini šol se je kakšen otrok že moral soočiti s to boleznijo. V društvu Junaki 3. nadstropja so zato v sodelovanju s strokovnjaki iz hemato-onkološkega oddelka Pediatrične klinike pripravili oziroma zbrali nasvete kako pristopiti do družin otroka z rakom in tudi kako ne. Z nami je bila Urška Kolenc, predsednica društva Junaki 3. nadstropja.

Minulo nedeljo smo obeležili svetovni dan preprečevanja samomora. Letos je že tretjič zapored potekal pod geslom "Ustvarjajmo upanje z dejanji". Geslo je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje in rešijo življenje. Mateja Brežan se je pogovarjala z asist. Vanjo Gomboc, mag. psihologije s Slovenskega centra za raziskovanje samomora, ki deluje na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem, ki bo povedala več tudi o Dnevu povezovanja, ki bo potekal v okviru mednarodnega kongresa na Bernardinu v soboto, 23. septembra.

9. septembra bomo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom. Alkohol, tudi že manjša količina, lahko škodljivo vpliva na otrokov razvoj skozi celo nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu so lahko spontani splav, odmrtje ploda, različne vrste nepravilnosti pri plodu, moten psihološki razvoj in fizična rast otroka po rojstvu. Pomembno je zavedanje, da je najvarneje prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že pred zanositvijo, ob tem še opozarjajo strokovnjaki. Mateja Brežan je v današnji svetovalni oddaji govorila s specialistko ginekologije in porodništva Anjo Čopi Jerman ter pediatrinjo Alenko Stepišnik iz Splošne bolnišnice Izola.

Če dolovne navade pridobimo v zgodnjem otroštvu, so dobra popotnica za kasnejše obdobje. Načinov, kako priučiti delovne navade je veliko, saj so tudi značaji otrok različni, pri tem pa je potrebno imeti veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti. Dober zgled najmljašim pri tem predstavljajo odrasli. Kako delovne navade vplivajo na razvoj otrok in mladostnikov, kako sta s tem povezana tudi učenje in samodopodoba, smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z Vesno Starman iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre.

Psi težko prenašajo vročino, tudi oni lahko doživijo vročinski udar. Kako poskrbimo za tačke, kako za primerno ohladitev, kako je s kopanjem v morju ali rekah, kaj vse potrebujemo ob potovanju v tujino? Na ta in še številna druga vprašanja je odgovorila Doroteja Soršak, predsednica kinološkega društva Aktivne tačke in pa inštruktorica za šolanje reševalnih psov. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja potrjuje, da ste upravičeni do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini. Se tudi vi nanjo spomnite tik pred odhodom na dopust in ugotovite, da ni več veljavna? Je treba nekatere zdravstvene storitve v tujini vseeno plačati? Odgovore je sogovornico Biljano Erdelič s koprske enote zavoda za zdravstveno zavarovanje iskala Tjaša Škamperle.

Tinitus je strokovni izraz za šumenje v enem ali obeh ušesih. Je zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Lahko je to tudi brnenje, pretakanje vode, ropotanje … Ljudje opisujejo številne zvoke. Je neprijeten, a pogost pojav, ki ne poškoduje sluha posameznika, vpliva pa na kakovost življenja. Tinitus je velikokrat posledica izgube oz. izgubljanja sluha. Stroka osebam s to težavo pomaga s kognitivno vedenjsko terapijo. Ena od delavnic bo septembra tudi v Novi Gorici. Gostji v oddaji sta asistentka Nina Božanić Urbančič, dr. med. spec. Otorinolaringologije in Teja Pahor Moder, vodja projekta Skrb zase ob tinitusu.

Pred dnevi je odmevalo reševanje v dvigalu ujetih otrok v športni dvorani Bonifika. Policisti so sporočili, da je dvigalo obtičalo zaradi preobrementive, zato primer obravnavajo kot sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Ustavitev dvigal ni tako redka, čeprav morajo biti redno servisirana. O tem, kaj storiti in kako poteka reševanje, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z Erikom Markovičem iz Gasilske brigade Koper.

Da bi dopust minil varno, policijska uprava Koper vsako leto organizira več preventivnih aktivnosti. Policisti tudi letos sodelujejo z istrskimi medobčinskimi redarji, nadzor opravljajo tudi s kolesi, kmalu se jim bodo pridružili trije policisti iz drugih policijskih uprav, ki poznajo romski jezik. Število kaznivih dejanj, povezanih s poletno turistično sezono, se vsako leto zmanjšuje.

V poletni turistični sezoni se na slovenskih cestah promet poveča predvsem od severa proti jugu in nazaj oz. od Avstrije proti Hrvaški in obratno ter med slovensko Istro in notranjostjo Slovenije. Na teh odsekih se promet med poletjem zgosti vsak konec tedna, prvi prometno bolj obremenjen pa je zadnji vikend v juniju, ko se v Sloveniji konča šolsko leto. Zato je varna vožnja in vse okoli nje v ospredju v tokratni svetovalni oddaji. Z Nino Kumerdej iz Agencije za varnost prometa se je pogovarjala Anita Urbančič.

Poletje je čas, ki je za kožo najbolj obremenjujoče. Izpostavljena je UV-sevanju, vetru, slani vodi, vročini. Pravimo, da ima spomin in če nas na vpliv sonca oziroma sončenja na prvi pogled opozori zagorelost, se v koži dogaja še marsikaj drugega. Potrebno jo je primerno zaščititi in se obnašati tako, da ostane zdrava. Predvsem pa je teba preprečit najhujše. Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Podatki Onkološkega inštituta kažejo, da za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi. Naša gostja v svetovalni oddaji je bila dermatovenerologinja Katarina Šmuc Berger iz Splošne bolnišnice Izola.

V svetovalni oddaji smo govorili o učinkih prevetivne akcije zatiranja tigrastih komarjev štirih istrskih občin. Tudi letos občine slovenske Istre v sodelovanju s komunalnimi podjetji in zunanjimi izvajalci organizirajo preventivno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki je namenjena predvsem zmanjševanju možnosti za razmnoževanje komarja. Preventivna akcija, ki bo trajala do oktobra, je primarno namenjena ozaveščanju občanov in občank o preprečevanju razmnoževanja te invazivne vrste komarjev. Gostja je Olga Kaliada z Urada za gospodarske dejavnosti Občine Izola.

Pomlad je v polnem teku in zunaj veliko več ljudi, ki svoj prosti čas namenjajo različnim dejavnostim. Nekateri se morda v tem času odločate za nakup kolesa. Kolesarjenje ima številne prednosti: nima nikakršnega ogljičnega odtisa, povečuje mobilnost ljudi z artritisom, težavami s hrbtom in ostalimi težavami, znižuje stopnjo stresa, krepi srčno-žilni sistem, oblikuje mišice, zgošča kosti in čisti kožo. Da pa bo kolesarjenje prijetno in koristno obenem, se je najprej treba odločiti za pravi tip kolesa. Naše potrebe so različne, tudi telesna zgradba, morebitne zdravstvene težave, različne imamo tudi cilje in želje, kaj želimo s kolesarjenjem doseči. O tem, na kaj naj bomo pozorni pri nakupu, sploh če se za to odločamo na lastno pest in ne s pomočjo svetovalca v trgovini, smo se pogovorili z Goranom Sambtom iz Kolesarskega društva Raketa.

V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o nakupu rabljenega vozila. Ta je za mnoge privlačen. Bodisi zato, ker si ne more privoščiti novega in je cena rabljenega nižja, ali pa gre za to, da ni potrebe po nakupu novega. Včasih pa gre le za želen model, ki ga ne proizvajajo več v novih različicah. Je pa nakup rabljenega vozila zahtevnejši od nakupa novega, opozarjajo tudi na tržnem inšpektoratu Republike Slovenije. Rabljeno vozilo ima namreč že svojo zgodovino, kupci je praviloma ne poznajo. Danes nam bo nekaj nasvetov za to, da ne pride no napačne odločitve in posledično zapletov in težav, svetoval Robert Dakskobler, inšpektor višji svetnik.

V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o masaži, ki je najbrž stara toliko kolikor je staro človeštvo. Masažo in zdravilni dotik so poznali in izvajali šamani primitivnih ljudstev na najbolj oddaljenih delih sveta. Stari indijski, kitajski in egipčanski rokopisi omenjajo masažo kot obliko zdravljenja bolezni in način zdravljenja poškodb. Kot oblika sprostitve in način za lajšane zdravstveni tegob je bila poznana in cenjena tudi v stari Grčiji in Rimu. Blagodejne učinke masaže pozna in razvija tudi najsodobnejši svet. Če si odrasli lahko v težavah pomagamo tudi sami, tega ne morejo storiti dojenčki in tako bomo danes predstavili masažo prav pri njih. V Sloveniji imamo skupino licenciranih inštruktoric masaže dojenčkov in danes bo z nami Špela Božič.

Zakaj je branje pomembno v različnih obdobjih odraščanja, na katerih področjih krepi otroke in mladostnike, pa tudi kako spodbujati k branju, ko to ne gre od rok in tudi o disleksiji, smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z dr. Aksinjo Kermauner. Predavala je na Pedagoški fakulteti v Kopru,bila je tudi profesorica slovenščine in likovnega pouka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino, sicer pa je tudi pisateljica in med pobudniki knjig za lahko branje.

Lani lanskem letu je bilo v Sloveniji registriranih že več kot 145 tisoč enoslednih motornih vozil, skoraj 14.500 več kot pred tremi leti. V vseslovenski preventivni akciji Varno z motorjem, ki se je začela ta teden in ob začetku motoristične sezone, Agencija za varnost prometa skupaj s policisti in drugimi službami opozarja na to, da spomladanske vožnje z motorjem potekajo v zahtevnejših pogojih, čemur se je potrebno prilagoditi in tudi dobro pripraviti. V različne preventivne akcije so vpeta tudi društva, ki vabijo k obnavljanju znanja in udeleževanju delavnic vožnje z motorjem.

V današnji svetovalni oddaji smo se pogovarjali o knjigi Dolga je ta pot, v kateri je Koprčanka Alida Klemenčič opisala svojo težko življenjsko izkušnjo. Pri 44. letih je doživela nesrečo s hudo možgansko poškodbo. Knjiga opisuje dramatično obdobje, ki je zaznamovalo ne le nje same, pač pa tudi njene najbližje. Dnevom, ko je življenje viselo na nitki, sta sledila zahtevno zdravljenje in dolga rehabilitacija. Knjiga Dolga je ta pot je zgodba o pogumu in odločnosti, iz katere, tako si želi tudi avtorica, navdih črpajo ljudje, ki se soočajo s podobnimi situacijami, njihovi bližnji, pa tudi terapevti in zdravstveni delavci.

Na Srednji tehniški šoli v Kopru je v organizaciji Društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami Bravo predaval dr. Uroš Ocepek, učitelj računalništva na srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah. Naj učitelj 2022 in dobitnik nagrade Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva, ki so ga doslej večkrat nagradili tudi gospodarstveniki. Prisotnim, laični in strokovni javnosti, predvsem številnim staršem, je dr. Ocepek pokazal primere, kako z motivacijo nadomestiti primanjkljaje in izkoristiti potencial. Z dijaki, med katerimi so tudi učenci s specifičnimi učnimi težavami, programira računalniške igre, napoveduje izid Evrovizije, skupaj pa so ustvarili tudi pripomoček, s katerim je možno slikati na daljavo prek zaznave impulzov iz možganov. Na predavanju v Kopru je bila Mateja Brežan.

Tokratno svetovalno oddajo namenjamo aktualni tematiki s področja gozdarstva. V gozdovih na Severnem Primorskem namreč obstaja velika verjetnost prenamnožitve podlubnikov, ki bi lahko resno ogrozili smrekove gozdove. Zavod za gozdove zato opozarja lastnike gozdov, naj čim prej, najkasneje pa do sredine marca, pregledajo smreke in jelke, če opazijo znake napada podlubnikov. Samo s pravočasno odstranitvijo prizadetih dreves lahko preprečimo njihovo nadaljnje širjenje, je pojasnil naš gost, Zoran Zavrtanik, vodja sektorja za ukrepe na tolminski enoti Zavoda za gozdove. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je trema opredeljena kot »neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopanjem«. Je ena od oblik strahu, ko si zamišljamo sebe v neki določeni situaciji v prihodnosti. Vzrok zanjo najpogosteje pripisujejo strahu posameznika, da se ni dovolj dobro pripravil in da bo zaradi tega drugim slabo predstavil svoje sposobnosti in znanje. Pa gre vselej zgolj za to? Tremo namreč občutimo v situaciji, ki je za nas pomembna. S tem pa je povezan tudi občutek odgovornosti, zagotovo pa pričakovanja ne igrajo zanemarljive vloge. O tem, kako se soočiti s tremo, se je Mateja Brežan pogovarjala s psihologinjo Anjo Gams iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in družine Istre.

Družbena omrežja so preplavljena s slikami in posnetki otrok. Starši objavljajo fotografije svojih otrok na rojstnih dnevih, med igro, na dopustu … In tudi otroci vse pogosteje objavljajo svoje fotografije in posnetke. Omrežja so tako polna podob otrok, včasih tudi pomanjkljivo oblečenih ali celo golih. Vzor staršem, ki objavljajo svoje otroke na spletu, so tudi spletni vplivneži, ki na objavah svojih otrok krepijo ali celo gradijo svoj poslovni model. Strokovnjaki poudarjajo, da objava slik in ostalih informacij o otrocih na spletu prinaša številne pasti. Sharenting je izziv sodobnega starševstva. Čustveno evforijo glede otrok je, kot bomo slišali danes, bolje obdržati za prijatelje in družino izven socialnih omrežij, sploh, ker ima lahko za otroka tako ravnanje dolgotrajne posledice: otroci se soočajo s slabšo samopodobo, z duševnimi stiskami, pripelje lahko celo do medvrstniškega nasilja ali kraje identitete. Podrobneje o tem pa z viš. pred. Martino Kovačič in prof. dr. Jurko Lepičnik Vodopivec, ki sta pod okriljem Centra za vseživljenjsko učenje UP PEF izvedli izobraževanje z naslovom 'Varstvo zasebnosti in fenomen sharenting na družabnih omrežjih'.

Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije sta zaključila 6-letni Program projektov eProstor, ki so postavili ključne temelje za nadaljnji razvoj geodezije, prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Znotraj projekta so bile informacijsko prenovljene nepremičninske evidence in s tem vzpostavljena enotna informacijska rešitev, ki omogoča sodobno delovanje nepremičninskega sistema in predstavlja enotno osnovno državno prostorsko infrastrukturo. S popolno digitalizacijo obsežnih zbirk prostorskih podatkov tako ni več nepotrebnih korakov in tekanja od vrat do vrat, saj so slednje nadomestili preprosti, hitri in učinkoviti elektronski postopki. Kaj to pomeni za državljane, možne uporabnike tega spletnega stičišča bo Mateji Brežan povedal generalni direktor Geodetske uprave RS, Tomaž Petek.

V tokratni svetovalni oddaji smo poiskali nekaj nasvetov, kako prihraniti pri ogrevanju stanovanja in pri porabi električne energije. Naš gost bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne, s katerim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

V tokratni svetovalni oddaji bomo predstavili aktualne razpise Eko sklada. Konec leta je namreč Eko sklad objavil nekaj novih razpisov, pri nekaterih pa spremenil pogoje. Z nami bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

Z novim letom lahko upravičenci uveljavljajo znižano trošarine za gorivo, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil prirejenih za prevoz čebeljih panjev, že ob samem nakupu goriva. Zadnjih dvajset let je bilo namreč drugače: pravico do vračila plačane trošarine za gorivo so morali kmetje uveljaviti s predložitvijo zahtevka. Praksa bo pokazala, ali je nov način boljši in ugodnejši. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s svetovalcem za kmetijsko tehniko pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana Marjanom Dolenškom.

V tem tednu so koprski policisti poročali o treh primerih medvrstniškega nasilja na osnovnih šolah, po nedavnem hujšem primeru, ki se je zgodil v Šmarjah. Tako stroka kot na šolah že dlje časa zaznavajo več primerov nasilja med otroki in mladostniki, zlasti po obdobju šolanja na daljavo, ko je bilo tudi manj socialnih stikov. Zakaj prihaja do tovrstnih primerov nasilja, kdaj poiskati strokovno pomoč, kako tovrstni dogodki vplivajo na celotno skupnost, v pogovoru z direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre, Vesno Starman.

V današnji svetovalni oddaji je bil gost trener Jan Hrvatin. Pogovarjali smo se o eni najpogosterjših novoletnih zaobljub, to je kako se spraviti v dobro telesno pripravljenost. Kako začeti? Zakaj ne smemo ne preceniti ne podceniti naših zmogljivosti, zakaj je pomembno gibanje na prostem tudi v hladnem delu leta?

V tokratni svetovalni oddaji bomo med drugim slišali, kateri škodljivci bodo v prihodnjem letu pretili kmetijskim kulturam. Naš gost bo vodja oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Ivan Žežlina. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Jesen ni samo čas obiranja in spravila pridelkov, ampak je tudi priložnost za bogatenje in dopolnjevanje naših obdelovalnih površin, predvsem sadovnjakov. Kajti zdaj je primeren čas za sajenje sadnega drevja, ker so tla še dovolj topla. Sicer pa sadimo lahko vse sadne vrste in jesensko sajenje je boljše od pomladanskega, saj se rastlina bolje ukorenini, je v pogovoru z Valterjem Pregljem med drugim poudarila Sara Spačal Dovžak iz Drevesnice Bilje, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Zakaj ne bi v novo leto vstopili z željo in namero, da izboljšamo medsebojne odnose? Negovanje medsebojnih odnosov pomembno vpliva na naše počutje, psihično in fizično. Če ne prej, se tega zavemo, ko postanejo ti odnosi tako rečeno toksični. A to ne pride samo od sebe. K temu bistveno pripomoremo sami, morda bolj kot s tem, da jih sprožamo, jim prosto pot dajemo s pasivnostjo v odnosu. Naša gostja bo družinska terapevtka Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, diplomirana socialna delavka, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani.

Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem bomo govorili v tokratni oddaji. Naše gostje bodo asist. dr. Zala Kuret, spcialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, osebno zgodbo pa bo z nami delila Tanja Hartman. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.

Z višanjem starosti ob upokojitvi se povečuje tudi delež delovno aktivnih žensk, starejših od 50 let. To so leta, ko se ženske neizogibno soočijo s hormonskimi spremembami, ki napovedujejo vstop v obdobje menopavze. Gre za osebne in zasebne težave, ki pa jih ženske neizbežno prinesejo tudi s seboj na delovno mesto. Ne gre samo za počutje, gre tudi za simptome, ki lahko vplivajo na delovne procese in odnose med sodelavci. Ali bi nadrejeni oziroma delodajalec moral vse to upoštevati, razumeti ali celo prilagoditi naloge? Kako lahko v delovnem okolju ustvarimo primerno vzdušje, s čimer bi uresniili tudi skrb za zdravje starejših sodelavcev? K pogovoru smo povabili Magdaleno Fabčič, univ. dipl. biologinjo in izkušeno svetovalko za izzive srednjih let.

Dude so majhen pripomoček, ki lahko otroka zelo pomiri, staršem pa podari nekaj brezskrbnih trenutkov. Toda, ali je uporaba dude dobrodošla, dovoljena ali celo škodljiva? Kakšne so prednosti in kakšne posledice uporabe dude, bo pojasnila logopedinja Jasmin Podveršič, s katero se je pogovarjala Elena Husu. Oddajo so pripravili kolegi na Radiu Trst A.

Ob zaključevanju oktobra, meseca požarne varnosti, smo v svetovalno oddajo povabili Erika Markoviča, vodjo preventive Gasilske brigade Koper. Pozornost smo namenili požarni varnosti doma in v avtomobilih. Kot bo pojasnil, so ključ skrbne preventivne dejavnosti, svetoval pa bo tudi, kako ukrepati, če do vžigov ali požara v gospodinjstvu pride. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o svetu, v katerega nas potegne prekomerna oziroma neprimerna uporaba računalniških tehnologij. Različne aplikacije nas vabijo v neprestano drsenje po zaslonu, iskanje odzivov, všečkanje, stalno pričakovanje sporočil. Zakaj govorimo o zasvojenosti? Ker so vsi ti odzivi, ki jih od nas pričakuje splet (ne le mi od njega) povezani tudi z delovanjem možganov. Ti ob uresničitvi naših pričakovanj sproščajo hormone sreče. Najbolj ranljivi so otroci in najstniki, ki pogosto bolj ali manj resne čustvene težave sproščajo in tudi rešujejo v virtualnem okolju. Slednje pa je že del našega vsakdana, zato je eno od vprašanj, ki smo ga postavili našemu sogovorcu dipl. soc. delavcu Janezu Arhu, strokovnemu delavcu in svetovalcu iz Centra Logout Izola, kako najti konsenz oziroma ravnovesje?

Puberteta je obdobje hormonskih in socialnih sprememb, ko iz deklice nastaja ženska in iz dečka mož. Je pa to tudi čas, ko se poruši dinamika v družini, se pri starših odstrejo najrazličnejši strahovi in negotovosti. Zakaj se pubertete bojimo, kako smo ji lahko kos, kako lahko ohranimo družinsko ravnovesje, kako doseči kompromis med razumevanjem najstnika in postavljanju mej? To je le nekaj vprašanj na katera bo odgovorila Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani. K posluašnju vabi Mateja Brežan.

Letošnja kurilna je sezona posebna, saj bo marsikdo zamenjal način ogrevanja in energente. Pričakuje se, da se bo letos povečala uporaba trdih goriv, drv in pelet. Kar samo po sebi ni nič narobe, če so kurilne naprave in lesni material ustrezni. V okoli 200 tisoč domovih so peči starejše od 25 let. Agencija za okolje bo tudi v tej kurilni sezoni izvajala meritve delcev PM10, ki so posledica uporabe kurilnih naprav. Ker onesnaženost vpliva na zdravje, nacionalni inštitut za javno zdrave predlaga spremljanje meritev in priporočil.

Kmetijsko ministrstvo v času sezone nabiranja gob in drugih gozdnih plodov poziva k spoštljivemu odnosu do gozda in spoštovanju t. i. gozdnega bontona, po katerem v gozdu med drugim ne odmetavamo smeti, ne uničujemo rastlin in gob, ne plašimo živali ter ne presegamo dovoljenih količin nabranih gob, rastlin in plodov. Koliko gob lahko vsak nabere dnevno? Je zaznati veliko kršitev? To je le nekaj vprašanj na katera je odgovoril Franc Bagar iz Gobarskega - mikološkega društva Slovenske Istre. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor - slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? Ogovoril bo dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. z Oddelka za terapevtske storitve in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.

V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o spolnem nasilju. Kdo in kako lahko pomaga po takih dejanjih, je žrtev dovolj zaščitena, smo kot družba pripravljeni obsoditi taka dejanja? Za preiskovanje in pregon dejanj spolnega nasilja je ključna prijava. Policisti spodbujajo žrtve naj dejanja prijavijo, saj jih le tako lahko zaščitijo in v postoku pridobijo dovolj podatkov oziroma dokazov. Toda žrtve tovrstnih kaznivih dejanj so v šoku, soočajo se z občutkom krivde in sramu, lahko se tudi bojijo maščevanja napadalca, morda želijo na vse čimprej pozabiti. Temeljni dejavnik pa je tudi škodljiv odziv okolice. O tem se bomo pogovarjali s Cvetom Kokaljem iz koprske kriminalistične policije. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Kolesarjev je na cestah vedno več, več pa je tudi prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Kako naj kolesarji poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu? Kakšna so priporočila za varno vožnjo in katere so najpogostejše napake? V svetovalni oddaji je gost mag. Ivan Kapun iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.

Ta teden obeležujemo svetovni teden dojenja. Namen je usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja ter poudariti pomen izobraževanja in podpore. Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je materino mleko pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. Slednjo potrebujejo tudi doječe matere. Pa jo dobijo dovolj? Nekateri podatki pravijo, da je mater, ki se soočajo z dejanskim pomanjkanjem mleka približno 2 do 5 odstotkov. K pomanjkanju mleka lahko sicer pripomore tudi materin stres, porod s carskim rezom ali slabo zdravstveno stanje. Mateja Brežan se je pogovarjala z mamo, ki je dvakrat rodila v razmaku 20 let in s svetovalnko za dojenje iz ZD Izola, slišali pa boste tudi pediatrinjo, ki je bila med prvimi, ki je pred dobrima dvema desetletjema dobila mednarodni certifikat za dojenje. Vabimo k poslušanju!

Ob odhodu na dopuste na več načinov poskrbimo za svojo varnost. pripravimo si potovalno lekarno, se nezgodno zavarujemo, servisiramo vozilo in tako naprej. Kot pa opozarjajo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, premalo poskrbimo za varnost naših mobilnih telefonov oziroma za varnost ob njihovi uporabi. Pripravili so nabor nasvetov, ki jih bomo slišali tudi v današnji svetovalni oddaji. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Številne odpovedi letalskih letov, zamude in stavke na letališčih so pogoste novice, ki jih slišimo v zadnjem mesecu. Vse našteto pa precej zaznamuje naše potovanje ali dopust v tujini. V katerih primerih je potrošnik upravičen do odškodnine, koliko časa ima na voljo za pritožbo? Ali so odpoved leta zaradi slabega vremena ali pozitivnega testa na covid tudi upravičeni razlogi za povračilo denarja? Kaj pa če smo let zamudili zaradi zamude transferja na letališče? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovorila Romana Javornik, vodja Evropskega potrošniškega centra v Ljubljani.

Slovenija je ena od evropskih držav, ki imajo že več kot 10 let dobro urejen Centralni register hišnih živali. Vodi ga Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V njem se zbirajo podatki o psu in lastniku, kar pomeni, da se definira lastništvo in posledično določa odgovornost za psa. Je tudi odgovor na nezakonito prekupčevanje, obenem pa iskanje lastnika ob morebitni izgubi psa danes to ne predstavlja več težave. Če je pes čipiran. V poletnem času je treba posebno pozornost posvetiti tudi dokumentom, ki jih psi potrebujejo pri potovanju v tujino. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z veterinarko Laro Kralj iz Veterinarskega centra lara v Izoli, predsednico Slovenskega združenja za male živali.

V poletnih mesecih je potreba po krvi večja. Največkrat se poveča zaradi prometnih nesreč in posegov, ki jih bolnišnice izvajajo tudi poleti. Obenem pa je poleti tudi manj krvodajalcev in več odklonov. Se pa s prvim julijem odpravlja odklanjanje krvodajalcev na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Do zdaj so namreč avtomatično prepovedali darovanje krvi za vse moške, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Gostja v svetovalni oddaji bo vodja Centra za stransfuzijsko dejavnost Izola Anja Rakušček, ki bo povedala tudi kako poskrbeti za kakovostni kri poleti. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Katere so nevarnosti, ki nam pretijo, ko je naš računalnik povezan s svetovnim spletom, kako se obnašamo na družabnih omrežjih, kakšne sledi puščamo z objavljanjem vsebin? To so bile teme, ki so jih v okviru projekta Spletne brihte predstavili okrog 500 učencem obalno-kraških osnovnih šol. Ko se torej začenjajo počitnice in bo priložnosti za uporabo spleta, tudi brez nadzora več, opozarjamo na varno uporabo interneta.

Policija ob začetku poletja poziva k samozaščitnemu ravnanju, ko gremo na kopališča ali dopust. Še vedno so hit med tatvinami električna kolesa. Lastniki in najemniki poslovnih ter gostinskih lokalov v Kopru že več let opozarjajo na mikrokriminaliteto. Na nedavnem posvetu, ki ga pred turistično sezono tradicionlano pripravila Policijska uprava Koper in Fakuleta za turizem, so govorili tudi o preventivnem ravnanju v primeru vlomov in vandalizma ter ropov. Tjaša Škamperle

V današnji svetovalni oddaji smo se dotaknili teme, ki je za mnoge ženske še vedno tabu oziroma je področje varovanja zdravja, ki ga ženske iz različnih razlogov spregledajo ali zamolčijo. Motnje mišic medeničnega dna prizadenejo skoraj polovico žensk, ki so starejše od 15 let. Motnje v funkciji so zaradi staranja prebivalstva vse pogostejše. Urinska inkontinenca, denimo, je prisotna kar pri 35 odstotkih prebivalstva. Pacientke z motnjami funkcije mišic medeničnega dna in organov v mali medenici so napotene na uroginekološki pregled. V Splošni bolnišnici Izola jih opravlja tudi ginekologinja in porodničarka Sabina Verem Strahovnik, ki se s pacientkami z oslabljenim delovanjem mišic medeničnega dna srečuje vsakodnevno.

Pomladi so stopile v veljavo nekatere novosti na področju bolniških odostnosti z dela. Več nam bo v Svetovalni oddaji povedala Ana Vodičar, z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, direktorica področja odločanja o pravicah in za medicinske pripomočke. Med drugim bo povedala, kakšna so nadomestila, kako svoje delo opravljajo kontrolorji in kako je s podaljševanjem odločb. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

V tokratni oddaji bodo v ospredju novi škodljivci, ki grozijo sadnemu drevju. Na novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu so namreč odkrili dva nova škodljivca, azijskega ambrozijskega podlubnika in figovega rilčkarja. Našli so ju v nasadih kakija in fig, napadata pa les dreves. Zadnja leta pa škodo na plodovih fig povzroča črna figova muha. Vzpodbudne novice pa prihajajo v povezavi z zatiranjem marmorirane smrdljivke. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

V Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič so ta teden obeležili mednarodni dan astme. Za otroke in starše, ki jih spremljajo, so organizirali posebno uro gibanja na prostem z dihalnimi vajami. Zmerno gibanje je namreč za otroke, ki se soočajo z astmo, bronhitisom in tudi atopijskim dermatitisom, izjemno priporočljivo. Po podatkih pediatrične klinike, težkih oblik covidnih obolenj pri otrocih z astmo niso zabeležili, je pa epidemija sama pustila močne posledice pri otrocih z atopijskim dermatitisom. Več bo v svetovalni oddaji pojasnila zdravnica Breda Prunk Franetič. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.

Zaključuje se april, mesec, ko še glasneje opozarjamo na avtizem, osebe z avtizmom in izzivom, s katerimi se soočajo. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je pred 15 leti razglasila 2. april za svetovni dan zavedanja o avtizmu. Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije je v letošnji poslanici svoj pogled usmerila k odločevalcem na lokalni in državni ravni. Kot poudarjajo, tisti odločevalci, ki nimajo osebne izkušnje z avtizmom, prepogosto pozabijo nanj in na vse izzive, ki jih ta prinaša. Mateja Brežan se je pogovarjala s Patricijo Lovišček, direktorica Zavoda Modri december.

Svetovalno oddajo enkrat mesečno namenjamo kmetijskim temam. Današnji bodo z veseljem prisluhnili tisti, ki razmišljajo o ureditvi vrta ali nekoliko večje površine za pridelavo vrtnin. Sogovornica Tjaše Škamperle bo specialistka za zelenjadarstvo na kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Jana Bolčič.

Na Zavodu za zaposlovanje je bilo marca nekaj več kot 60.000 brezposelnih. To je drugo najnižje število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije. A med njimi je bilo neposredno zaposljivih le 17 odstotkov. Osrednji izziv zavoda v prihodnje bodo prav dolgotrajno brezposelni, med katerimi so starejši, mladi brez izobrazbe ali z izobrazbo, po kateri trg ne povprašuje, ter invalidi. Kakšna je aktivna politika zaposlovanja, kdo so potencialni zaposlovalci, kaj pričakujejo delodajalci, kakšna je ponudba v čezmejnem prostoru? Tudi o tem več v svetovalni oddaji, le nekaj ur pred začetkom zaposlitvenega sejma v Kopru. Pripravila jo je Tjaša Škamperle.

S covidom-19 živimo že dobri dve leti. V tem obdobju je pri nas za to boleznijo zbolelo že skoraj milijon ljudi, približno 6 tisoč 500 jih je umrlo. Davek je torej visok, če pa upoštevamo tudi posledice, še toliko višji. Dogaja se, da različni simptomi in covidni znaki ne izzvenijo skupaj z okužbo, ampak se vlečejo še več mesecev, tudi leto dni! Tak primer so že obravnavali v izolskem Centru za krepitev zdravja, kjer pomagajo ljudem z dolgotrajnimi težavami po covidu. Obiskala jih je Jasna Preskar.

Uprava za zaščito in reševanje je pred tedni razglasila veliko požarno ogroženost. Običajno se za to odloči po daljšem sušnem obdobju. Da je nevarnosti v tem času več, nas opozorijo tudi številne intervencije in poročila o manjših in večjih požarih. Kot pravijo v koprski gasilski brigadi, je kljub pozivanju in osveščanju takih primerov še vedno veliko. Z Erikom Markovičem, vodjo preventive Gasilske brigade Koper, se je pogovarjala Mateja Brežan. Povedal bo tudi, ali bo teh nekaj deževnih dni dovolj, da bi bila nevarnost pred požari manj izrazita.

Med dejavniki, ki pomagajo preprečevati nastajanje rakavih obolenj, je že dolgo dokazano tudi zdrav življenjski slog. Gibanje v preventivi predstavlja enega izmed ključnih priporočil in orodij, ki zmanjšajo tveganje za kronična nenalezljiva bolezenska stanja, tudi rakava obolenja. Pri tem glavno vlogo odigrajo mišice z vsemi svojimi procesi in snovmi, ki se ob tem sproščajo. Več o tem nam bo v današnji svetovalni oddaji povedala izr. prof. dr. Mihaela Jurdana s Fakultete za vede o zdravju Izola.

Sredina marca je že pravi čas za razmislek o sadikah. Kako izbrati seme in kako doma vzgojiti sadike? O tem v današnji svetovalni oddaji. Tjaša Škamperle se je pogovarjala s specialistko za zelenjadrstvo na kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Jano Bolčič.

Informativni dnevi v srednjih šolah in dijaških domovih so za devetošolci, ki so bodisi že sprejeli svoje odločitve o nadalnjem šolanju ali še kolebajo med izbiro. Še dober mesec je časa za razmislek, torej vse do 4. aprila, ko bo tudi zadnji rok za oddajo prijav za vpis. Mladim pri odločitvah o izbiri šol, programov in poklicev pomagajo tudi v Kariernem centru za mlade v Kopru.

V tokratni oddaji Radio Koper svetuje bomo govorili o pripravi tal pred setvijo in sajenjem, o pravilnem gnojenju in uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Ponudniki storitev in izdelkov po novem lahko zdaj izdajajo račune le na zahtevo kupcev. Kakšna tveganja prinaša to za uveljavljanje pravic potrošnikov? In kaj o tem menijo slednji? Nekaj mnenj v svetovalni oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Škamperle

Ena največjih sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2022 je bistveno višji odmerni odstotek za moške, ki se bodo upokojili. V letu 2021 je bil ta 59,5 odstotka, v leta 2022 pa bo 61,5 odstotka. Od leta 2023 bo odmerni odstotek za 40 let delovne dobe za moške in za ženske enak in bo znašal 63,5 odstotka. Več pa nam bo povedala Sabrina Poropat, direktorica Območne enote Koper, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s katero se je pogovarjala Mateja Brežan.

Z novim letom bomo vsak tretji četrtek v mesecu našo oddajo Radio Koper svetuje namenili kmetijskim temam. V njej bomo postregli z aktualnimi nasveti kot tudi z drugimi zanimivimi vsebinami. Tema tokratne oddaje bodo zimsko-spomladanska dela v vinogradih, sadovnjakih in oljčnikih, s poudarkom na zimski rezi. Z nami bosta specialista Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Majda Brdnik in Vasja Juretič. Oddajo sta pripravili Nataša Uršič in Karin Zorn Čebokli.

V Centru pomoči za zdravljenje digitalne zasvojenosti in v Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija so podali pobudo za zakonsko ureditev področja označevanja obdelanih fotografij in spletnih objav "vplivnežev" v primerih oglaševanja. Pobuda sloni predvsem na stiskah mladostnikov, s katerimi se srečujejo v različnih programih pomoči v ambulantah Logout-a, kjer opozarjajo, da otroci in mladostniki več časa preživljajo na družabnih omrežjih. Na teh so pogosto izpostavljeni tovrstnim objavam, kar lahko vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje. O pobudi smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem izolske enote Logout-a Janezom Arhom.

Vlomilci so v zadnjih letih spremenili svoje navade. Če so v preteklosti odtujevali tehnične predmete, danes prednjačijo denar, nakit in dokumente. V svetovalno oddajo smo povabili dolgoletnega kriminalista na koprski policijski upravi Andreja Rupnik, ki nam bo pojasnil kako najbolj učinkovito zaščititi svoje premoženje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Vpliv telesne in športne dejavnosti dokazano pozitivno deluje na naše zdravje in počutje. Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da športna aktivnost pozitivno deluje tudi na imunski sistem. Jedro ugotovitev je v vseh procesih, ki se dogajajo v mišicah in drugih tkivih medtem ko smo telesno dejavni. V mozaiku vseh ukrepov in korakov do boljšega imunskega sistema danes izpostavljamo pomen mišic in njihovega delovanja. Z nami je izr. prof. dr. Mihaela Jurdana s Fakultete za vede o zdravju. K poslušanju pa vabi Mateja Brežan.

Tudi zaradi napovedanih podražitev nekaterih energentov se je marsikdo vprašal, kako zmanjšati te stroške v gospodinjstvu. Kratkoročna rešitev je lahko zamenjava dobavitelja, dolgoročna pa tudi zamenjava vira energije. To se ne zgodi čez noč. Agencija GOLEA je bila pred 15timi leti ustanovljena tudi z željo stalnega izboljševanja učinkovite rabe energije ter uvajanja uporabe obnovljivih virov energije, da bi dosegli energetsko neodvisnost regij. V prihodnjih minutah se bomo z direktorjem Rajkom Lebanom pogovarjali o prvi skupnostni sončni elektrarni v Slovenski Istri. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle.

Možganska kap, izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvavitvi možganov, je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu, glavni razlog za nastanek invalidnosti in na tretjem mestu med krivci za bistveno prezgodnje ugašanje življenj. Z nami bo Igor Rigler, specialist nevrolog, vodja Službe za urgentno nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Različne stiske otrok in mladostnikov so v času pandemije še bolj pogoste, ob pomanjkanju socialnih stikov pa se lahko težje opazijo. V nekaterih primerih zahtevajo tudi strokovno pomoč. Po raziskavi Unicefa Slovenija vsak peti otrok svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, večina pa svoje težave rešuje sama. V svetovalni oddaji gostimo psihologijno Magdaleno Rožanc Derniković iz koprskega Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše ter psihoterapevtko Mojco Vatovec iz Psihološke svetovalnice Posvet.

November je mesec, ki je namenjen zdravju moških, predvsem opozarjanju na raka prostate, mod, na duševno zdravje in preprečevanje samomora. Za rakom letno po svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških. Pred leti je bil november proglašen za movember, ki je izpeljanka iz 'moustache', torej brki, in november. Mateja Brežan se je ob tej priložnosti pogovarjala z Jadranko Vrh Jermančič, upokojeno citopatologinjo, ki je še naprej izjemno dejavna v Obalnem društvu za boj proti raku, Društvu onkoloških bolnikov Slovenije in v skupinah za samopomoč.

Posvojitev je najpomembnejša in najboljša zaščita otroka, ki ne more živeti s svojimi starši Se lahko za posvojitev odloči tudi samski posvojitelj, kako se pripraviti na posvojitev in koliko prostora v družini nameniti komuniciranju o in z biološkimi starši, so vprašanja, s katerimi se srečujejo vsi bodoči posvojitelji. Odgovore nanje lahko poiščejo v Prostovoljnem združenju posvojiteljev, posvojencev, rejnikov in rejencev Deteljica. Slišali pa jih boste tudi v svetovalni oddaji, ki sledi. Z dr. Viktorijo Bevc, dipl. soc. delavko in vodjo Programa priprave na nadomestno starševstvo pri Deteljici ter strokovno sodelavko v programu priprave na posvojitev magistrico socialnega dela Marijo Podbevšek Kališnik, se je pogovarjala Darja Pograjc.

Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, ki smo ga obeležili v prvih tednih oktobra, je bila namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo. Kot ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje, več kot tri četrtine ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše. Tudi v Sloveniji so desetletja zanemarjanj privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje.

V rožnatem oktobru nadaljujemo z osveščanjem o raku dojk. Tokratna gostja svetovalne oddaje je upokojena specialistka patologije in citologije, zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, tudi vodja izolske skupine za samopomoč in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Čas epidemije je te bolnike, tako kot tiste, ki zanje skrbijo, postavil pred nove izzive. Ustanovili so Onkofon, skupine za samopomoč si po novem pomagajo tudi s spletnimi srečanji. Kot pa boste še slišali, se na onkološkem področju v zadnjem času delajo veliki premiki, ki bodo še izboljšali preživetje po raku dojk, uvajajo se novi načini diagnosticiranja in zdravljenja. Osnova pa ostaja: rak dojke, tako kot številni drugi, so ozdravljivi, če so odkriti dovolj zgodaj. Tu pa lahko največ zase naredi vsaka oseba posebej. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Ustno zdravje ni samo lep nasmeh. Povezano je s splošnim zdravjem in s kroničnimi sistemskimi boleznimi. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1989 podprla promocijo ustnega zdravja kot sestavni del zdravstvenih ukrepov za vse. Lani smo pri nas sprejeli odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja epidemije COVID-19, ki je začasno ustavila zagotavljanje sicer neodložljive zdravstvene obravnave pacientov. Že takrat je stroka opozarjala na nevarnost posledic, še toliko bolj pa zdaj, ko ugotavljajo splošno poslabšanje ustnega zdravja, sploh pri najmlajših. To je tema današnje svetovalne oddaje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

V obdobju odraščanja je ustrezna prehrana ključnega pomena, saj ta vpliva na izgradnjo kosti, mišic in organov, pa tudi na razvoj možganov. Zato je izjemno pomembno, da predšolski otroci uživajo kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. To vpliva tudi na izoblikovanje prehranskih navad, pri čemer imajo poleg staršev pomembno vlogo tudi vrtci. Tega se dobro zaveda organizatorka prehrane v tolminskem vrtcu Nevenka Iaria, ki že več let pripravlja raznolike in okusne jedilnike, za kar je pred tremi leti na predlog sveta staršev vrtca prejela tudi zahvalo Občine Tolmin. Nekaj nasvetov, kako oblikovati obroke za najmlajše tako doma kot v vrtcu, je pri njej poiskala Mariša Bizjak.

V Zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču so včeraj popoldne izvedli še eno od izobraževanj in delavnic za starše, ki se soočajo z atopijskim dermatitisom pri otrocih. Atopijski dermatitis je v izrednem porastu in po pojavnosti že prekaša astmo. Z njim se sooči od 10 do 30 odstotokov otrok. Težave se lahko pokažejo že pri dojenčkih. To je neozdravljiva kronična bolezen, natančnega vzroka za nastanek stroka še ne pozna. Mateja Brežan se je pogovarjala z zdravnico Bredo Prunk Franetič in s predsednico Društva atopijski dermatitis Špelo Novak.

Konec avgusta je več trgovskih podjetij in proizvajalcev umaknilo oziroma odpoklicalo živila zaradi uporabe aditiva E410 gumi iz zrn rožičevca, v katerem je bila ugotovljena prisotnost etilen oksida. Preden je Evropska komisija zahtevala poenoten postopek odpoklica, so se nadzorni organi v posameznih državah članicah odzivali različno. Med drugim nas je zanimalo, zakaj prihaja do odpoklica izdelkov in zakaj šele po tem, ko so nekaj časa v prodaji ter kdo nosi kakšno odgovornost? Mateja Brežan se je pogovarjala z mag. Nadjo Škrk iz inšpekcije Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.

Otroci imajo pravico do prometne varnosti vse leto, začetek septembra pa nas prisotnost policistov, redarjev in prostovoljcev v bližini šol na to opozarja še bolj intenzivno. Kaj pomeni varna šolska pot, kakšna je vloga staršev pri prometni vzgoji, kako so varnost spremenili električni skiroji in kaj je prometni bonton? To so vprašanja, nak tera bo odgovoril Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

V ambulanti Mladinskega zdravilišča in letovišča na Debelem rtiču v letošnjem letu opažajo več primerov kožnih bolezni, v porastu je tako atopijski dermatitis, za katerega je značilno poslabšanje stanja ob stresu, več pa je tudi prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov.

V zadnjih dneh so na Pivškem kar dvakrat zabeležili nevaren stik z medvedom. V enem primeru je medvedka, ki je bila v času srečanja z mladiči, domačina-tekača huje poškodovala. Agencija za okolje je izdala dovoljenje za odstrel enega medveda, in ne, kot je morala kasneje zaradi širjenja nepreverjenih informacij pojasnjevati, dovoljenja za odstrel medvedke ali medvedke z mladiči. V tokratni svetovalni oddaji bomo tako obiskali postojnsko enoto Zavoda za gozdove in Center o velikih zvereh Dina v Pivki. Zanimalo nas je, kako daleč smo z razumevanjem, da si življenjski prostor delimo tudi z zvermi, kaj storimo ob morebitnem srečanjem in kako lahko nesreče preprečimo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Znanstveno-raziskovalno središče Koper je v sodelovanju z Gledališčem Koper konec julija organiziral dogodek Zdravje po-tem. V prireditvenem prostoru Libertas v Kopru so se zbrali ugledni strokovnjaki, ki so z različnih zornih kotov razmišljali o epidemiji Covida-19 in njenih posledicah na naše dojemanje zdravja. Izsledke pogovora v današnji svetovalni oddaji povzema Mateja Brežan.

Državni zbor je v tem mesecu sprejel Novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki prinaša precej novosti. V javnosti je največjo pozornost vzbudilo znižanje kazni za prekoračitev hitrosti. Druga novost je vožnja v desno ob rdeči luči. Po novem zakonu se bo zvišala globa in število kazenskih točk za uporabo mobilnega telefona med vožnjo. Skiroji in rolke na električni pogon pa bodo po novem morali voziti po kolesarskem pasu. Do 18-leta je obvezna kolesarska čelada. Teh in še številnih drugih tem se bo v svetovalni oddaji lotil Branko Laginja, ki je v goste povabil prometnega strokovnjaka in raziskovalca mobilnosti Andreja Brgleza.

V poletnih mesecih se tako doma kot na potovanjih ali izletih najpogosteje srečamo s prebavnimi motnjami. Lahko so posledica viroznih obolenj, slabe higiene rok in ust, lahko pa nam težave povzročita slabo hranjena hrana in pijača. In prav slednjemu se bomo danes posvetili v svetovalni oddaji. Torej, kako ravnamo z živili poleti? Kako jih primerno hranimo, ohlajamo, prevažamo? Naš sogovorec je g. Pavel Pollak, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

V Istri in drugh turistično bolj obiskanih krajih oziroma območjih poleti znatno naraste število ljudi. Zdravstvena oskrba je v Istri organizirana prek zdravstvenih domov, ki imajo bodisi dežurne bodisi ambulante za nujno medicinsko pomoč. V Izoli delujejo tudi reševalci na kolesih, ki imajo nalogo prvih posredovalcev ob nezgodi. Teh poleti, sploh na plaži ne manjka, večinoma gre za lažje primere in prav tem se bomo posvetili v današnji svetovalni oddaji. Matjaž Poniž, izurjeni bolničar in član Območnega združenja Rdečega križa Koper nam bo povedal, kako ukrepati in pikih insektov, ob urezninah, lažjih opeklinah, lažji dehidraciji in drugem, pri čemer lahko posledice omilimo tudi sami. Z njim se je pogovarjala Mojca Klarič.

S polno turistično sezono se začne tudi čas vlomov in drugih kaznivih dejanj, ki so povezane z varnostjo in premoženjem tako domačinov kot turistov. Zadnje leto je sicer posebno tudi v tem pogledu. Policisti PP Piran so namreč od novembra 2020 pa vse do konca maja obravnavali več vlomov, predvsem v hotele, ki v času epidemije niso obratovali, prodajalno s kolesi in tudi v stanovanjske hiše. Policija svetuje samozaščitno ravnanje, s katerim lahko preprečimo veliko škode.

Narava nam skozi leto ponuja različna zelišča, iz katerih lahko sami pripravimo sirupe, s katerimi si bodisi pomagamo pri lajšanju različnih težav, kot je na primer kašelj, uporabimo pa jih lahko tudi za pripravo osvežilnih pijač ali kot prelive. V današnji svetovalni oddaji gostimo Mojco Slokar, ki v okviru Ljudske univerze Ajdovščina v Učnem centru Brje, vodi delavnico o izdelavi zeliščnih sirupov. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

Kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja pri delu so najpogostejša z delom povezana težava v razvitem svetu in že desetletja glavni vzrok dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja delavcev. Nacionalni inštitut za javno zdravje in Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem sta razvili brezplačno spletno orodje, s pomočjo katerega naj bi posamezniki prepoznali dejavnike tveganja povezanih z delom ter jih s pomočjo predlaganih ukrepov odpravili ali vsaj omejili. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

V današnji svetovalni oddaji smo se posvetili mediaciji. V Sloveniji je še vedno precej nepoznana, a se počasi uveljavlja kot alternativen in miren način reševanja sporov, s čimer se lahko izognemo dolgotrajnim sodnim postopkom. V kakšnih življenjskih situacijah je učinkovita, kako v praksi poteka, kakšni so stroški ter kako zavezujoči so sklenjeni dogovori, se je z učiteljico in mediatorko Meto Prezelj Manfreda iz mediacije Stik pogovarjala Mariša Bizjak.

Štiri istrske občine so ta mesec znova začele skupno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki ne povzročajo zgolj nevšečnosti, ampak tudi prenašajo nekatere bolezni. Ime so dobili po belih progah, ki jih imajo odrasle živali. Samice se prehranjujejo s krvjo vretenčarjev, predvsem ljudi in drugih sesalcev, vendar tudi ptic, dvoživk in plazilcev. Izvirajo iz Jugovzhodne Azije ter otočij zahodnega Pacifika in Indijskega oceana. S pomočjo človeka so se razširili v Zahodno in Južno Evropo, Bližnji vzhod, Afriko, Severno in Južno Ameriko ter v Karibe. V Sloveniji so navzoči predvsem na obalno-kraškem in goriškem območju, kjer so populacije stabilne in največje. Več nam bo v današnji svetovalni oddaji povedala dr. Katja Kalan z Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

V tokratni oddaji bomo govorili o mišji mrzlici. Letos imamo namreč mišje leto, saj je populacija teh glodavcev izredno porasla, kar virusu mišje mrzlice omogoča, da se lahko hitreje širi. V Sloveniji smo do 6. maja zabeležili 92 primerov, lani jih je bilo 14. Bolezen se na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v živalskih izločkih. S človeka na človeka pa se ne prenaša. Kakšni so simptomi bolezni in kako tveganje za okužbe zmanjšamo, bo pojasnila Tatjana Frelih, vodja področja nalezljivih bolezni na novogoriški območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

Povod za današnjo svetovalno oddajo je bilo vprašanje poslušalke, ki je opozorila, da ima po menjavi števca za odjem električne energije nekaj težav pri uporabi naprav v gospodinjstvu. V desetletnem načrtu razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji je bil cilj, da bi bili do leta 2022 v sistem naprednega merjenja vključeni vsi odjemalci. To pomeni, da bi jim zamenjali stare števce z novimi-digitalnimi. V tem času se je načrt spremenil, rok za zamenjavo pa podaljšal. Današnjo oddajo Radio Koper svetuje namenjamo prav temu: zakaj je menjava potrebna, ali je brezplačna in kaj je oziroma bo zaradi digitalnih števcev drugače. Tjaša Škamperle.

Tvegano in škodljivo pitje alkohola ima lahko za posameznika tako zdravstvene kot družbene posledice. Izsledki raziskav kažejo, da je alkoholu pripisljivo breme bolezni večje pri moških kot pri ženskah (moški pijejo alkohol pogosteje in v večjih količinah, ženske pa so bolj občutljive za posledice pitja alkohola). To breme pa pogosto izhaja tudi iz socialno-ekonomskih neenakosti. Po drugi strani pa tvegana in škodljiva raba alkohola lahko dodatno prispeva k neenakostim v zdravju in na socialno-ekonomskem področju. O tem se bomo pogovarjali v današnji svetovalni oddaji. Z nami bosta Petra Može, razvojno raziskovalna sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Pavla Brec s Slovenske Karitas. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Tokratno svetovalno oddajo bomo posvetili radonu, naravnemu radioaktivnemu plinu, ki ga je največ prav na Primorskem. Daljše izpostavljenosti radonu lahko privedejo do pljučnega raka. Najbolj na udaru so starejše stavbe, ki imajo veliko razpok v tleh ali zidovih. Kako lahko ugotovimo, ali je v našem stanovanju povečana koncentracija radona in kako lahko ukrepamo, bo pojasnil Tomaž Šutej, inšpektor za varstvo pred sevanji iz Uprave za varstvo pred sevanji. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

Konec marca je že 10. leto zapored po vsem svetu potekala svetovna akcija ozaveščanja o pomenu finančnega izobraževanja in finančni pismenosti otrok in mladostnikov Global Money Week, ki ga pri nas poimenujemo Svetovni teden izobraževanja o financah. Akcija ozaveščanja je nastala v letu 2012 na pobudo mednarodne organizacije Child and Youth Finance International. Tokrat bomo v svetovalni oddaji na Radiu Koper iskali odgovore na vprašanja kot so: Ali so naši mladi dovolj finančno opismenjeni? Kdaj je pravi čas, da se mlade začne poučevati o vrednosti in o smotrni uporabi denarja? Bi to lahko bile vsebine, ki bi jih spoznali tudi v samem izobraževalnem procesu? Z nami bo predstavnica Slovenije za izvajanje Svetovnega dneva izobraževanja o financah Irena Simčič z zavoda RS za šolstvo. V oddajo jo je povabila Mateja Brežan.

Športna vadba otrok in mladostnikov je zelo pomembna tako za telesni kot tudi duševni razvoj in ne sme manjkati nti v sedanjem času koronavirusnih omejitev. S pravilnimm načrtovanjem treningov po daljši prekinitvi skupne vadbe se je v veliki meri mogoče izogniti poškodbam. Tudi o tem bo s športnim pedagogom Branko Zupan govoril Primož Čepar.

Motoristična sezona je tu. Varnost, vidnost, oprema, dobra psihofizična pripravljenost in brezhibnost motornega kolesa so ključni ob začetku prvih voženj z motornimi kolesi. Ob začetku pomladi tudi asfalt še ni dobro ogret, na cestišču so še sledi posipanja, obenem pa se tudi ostali udeleženci v prometu privajajo na prisotnost motornih koles na cestah. O začetku motoristične sezone z inštruktorjem vožnje Klemnom Pirmanom iz koprske Postaje prometne policije.

V Primorju v tem trenutku prevladuje cvetni prah cipresovk, obremenitev bo visoka. V zraku so že posamezna zrna leske, kmalu pa bo prisoten še cvetni prah jesena, topola, vrbe, bresta in gabra. Natančni podatki o količini cvetnega prahu v zraku so v sezoni objavljeni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, ki napoved obremenitve sestavi v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Cvetenje trav in dreves konec zime in v začetku pomladi s seboj prinese tudi alergije. Ljudje smo vse bolj nagnjeni k alergijam, glavni povod pa sta onesnaženo okolje in slabšanje imunosti. To je tema današnje svetovalne oddaje, k poslušanju vabi Mateja Brežan. Pogovarjala se bo s pulmologom ZD Koper, Branislavom Červenjakom.

V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o raztegu trebušnih mišic med nosečnostjo in po porodu. Pogosto se zgodi, da nosečnice ali porodnice za to niti ne vedo, zagotovo pa to občutijo. Trebušne mišice nam pomagajo pri ustrezni drži trupa, dihanju, prebavi, sploh pa pri prenašanju večjih ali manjših obremenitev. Zato je skrb zanje pomembna z zdravstvenega vidika in ne zgolj estetskega. Več nam bo danes pojasnil strokovnjak, abdominalni kirurg Tomaž Jakomin iz Splošne bolnišnice Izola. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Pljučni rak je v svetovnem merilu najpogostejša diagnoza raka. V Sloveniji letno odkrijemo 1500 novih primerov, podobno število je tudi smrti. V času epidemije novega koronavirusa se število bolnikov z rakom pljuč ni ne zmanjšalo ne povečalo, je na nedavnem simpoziju o raku in covidu-19 v organizaciji novogoriškega društva Korak.si povedala vodja enote za internistično onkologijo na Univerzitetni kliniki Golnik Katja Mohorčič. Imamo bolnike, le najti jih moramo, je dejala sogovornica, ki je tudi gostja tokratne svetovalne oddaje. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

Sodna dražba je eden od načinov, da upniki pridejo do poplačila dolga. Razpišejo jo sodišča, kjer so dražbe do februarja tudi fizično potekale. Takšen način pa je po izkušnjah sodeč omogočal tudi zlorabe, ko so lažni dražitelji kar na hodnikih sodišč druge dražitelje odganjali, podkupovali ali izsiljevali. Vrhovo sodišče se je tudi zato odločilo za uvedbo sistema elektronskih dražb. Kako bo deloval, boste slišali v svetovalni oddaji. Pripravila jo je Tjaša Škamperle.

Gibanje »Nisisama« nadaljuje upor proti spolnemu nadlegovanju, ki so ga pod odmevnim geslom Jaz tudi sprva zanetili v Hollywoodu, zatem pa se je razširil v boj proti spolnim zlorabam in nadlegovanju žensk po vsem svetu. V Sloveniji je bil zadnji odmeven primer, ko je gledališka igralka razkrila svojo izkušnjo o spolnem nadlegovanju na akademiji. Kako prepoznati spolno nadlegovanje, kako odreagirati, komu povedati, kako okrevati, zakaj molčimo, če smo žrtve, in zakaj se premnogokrat obrnemo proč… To je le nekaj vprašanj, na katera smo odgovoriti z gostjama v tokratni oddaji.

V današnji svetovalni oddaji bomo obiskali Diagnostični laboratorij Zdravstvenega doma Koper. Najpogosteje laboratorij obiščemo po navodilu osebnega zdravnika. Gre na primer za pregled krvi, urina in blata. To so prvi podatki, ki jih naš zdravnik dobi, da se lahko v primeru odstopanj začne primeren proces zdravljenja. Svet laboratorijskih preiskav je zelo kompleksen, živ, pester. Kaj vse nam lahko povedo izvidi? Kaj so referenčne vrednosti? Zakaj moramo na odvzem v laboratorij priti zjutraj in tešči? Zanimalo nas je tudi, koliko zanimanja je za preiskave po prebolelem Covidu in kaj nam te analize sploh lahko pokažejo? Z nami bo vodja Alen Bužan.

Otroci, rojeni leta 2015, bodo septembra prvič sedli v šolske klopi. Vpis v osnovno šolo poteka v tem mesecu. Morda tudi v luči razmer, v katerih živimo, nekateri starši razmišljajo, da bi začetek šolanja odložili. Pod kakšnimi pogoji je to mogoče in kako sicer letos poteka vpis, bo v svetovalni oddaji pojasnil Anton Baloh, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Potrošnik načeloma zaupa deklaracijam na izdelkih, ki jih kupuje. Zapisano mora biti verodostojno, še posebej, ko gre za živila, ki vplivajo na zdravje. V današnji svetovalni oddaji se bomo posvetili nadzoru oljčnega olja. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je lani odvzela 27 vzorcev v maloprodaji in v skladiščih distributerjev. O rezultatih in nasvetih za kupce in uporabnike oljčnih olj, Tjaša Škamperle z gostjama: Andrejio Bizjak, direktorico Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Mileno Bučar Miklavčič, vodjo referenčenga laboratorija Labs, ki v okviru ZRS Koper opravlja analize odvzetih vzorcev.

V današnji svetovalni oddaji smo zbrali informacije o cepivu proti covidu-19. Prvo pošiljko smo v Slovenijo dobili med minulimi prazniki, s cepljenjem so začeli pri starejših in zdravstvenih delavcih, ki delajo z njimi ali so na covidnih oddelkih. Nadaljuje se cepljenje drugega zdravstvenega kadra, natokroičnih bolnikov in drugih. Stroka predvideva, da bodo mlade in zdrave posameznike čahko cepili marca ali aprila. Nazadnje bodo prišli na vrsto vsi, ki so covid-19 že preboleli. Poudariti velja, da je cepljenje prostovoljno in brezplačno, pravi Mateja Brežan, ki je oddajo pripravila.

Spoznali boste zgodbe petih žensk. Med seboj so si zelo različne, vsaka izhaja iz drugačne tako življenjske kot poklicne poti. Skupno pa jim je stremenje k optimizmu, delu, novim življenskim izzivom in nabiranju novih znanj. Leto svetovalnih oddaj želimo zaključiti pozitivno in upanje prenesti tudi na vas. To je naš način upora proti malodušju in skrbem, ker verjamemo, da prav vsak, ne glede na to kdo je in kaj ga je do zdaj oblikovalo, lahko v sebi najde in zaneti tisto iskro, s katero bo našel ali pa opolnomočil SEBE. Pripovedi je zbrala Mateja Brežan.

V tem predbožičnem času je peka najrazličnejših dobrot eno izmed najslajših opravil. Prav zato tokratno oddajo Radio Koper svetuje posvečamo peki, tisti z drožmi. Ta postaja vedno bolj priljubljena, saj se vedno več ljudi odloča za bolj zdrav način prehranjevanja. Droži niso nekaj novega, ampak že zelo staro vzhajalno sredstvo. Kako pripraviti droži, zamesiti testo in speči kruh nam bo razkril ljubitelj peke z drožmi Erik Dietz iz Ajdovščine. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

Policija letno obravnava okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik, z manj opaznimi posledicami, do tistih najhujših, kot so umori v družini. Ukrepi za preprečevanje širitve virusa COVID-19 so precej spremenili dinamiko družinskega življenja. Veliko podjetij in ustanov je zaprlo svoje prostore, zato mnogi preživljamo ves svoj čas v domačem, družinskem okolju. Ne nazadnje tudi ob pouku na daljavo ali s svojcem v domu za starejše, ki ga ne moremo obiskati. Vse to postavlja na preizkušnjo vse naše odnose in lahko privede do povečanja trenj za domačimi stenami. V današnji svetovalni oddaji bomo pozvali k zaustavitvi nasilja in predstavili vse poti do pomoči. Naš gost bo kriminalistični inšpektor iz PU Koper Cvetko Kokalj, z nami pa bodo še predstavnice Centra za socialno delo, nevladne organizacije Beli obroč in Društva za nenasilno komunikacijo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo. Več o tem pa vodja diabetološke ambulante v Zdravstvenem domu Koper, Jano Komel, dr. med. spec. internist. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.

Tokrat govorimo o zasvojenosti. November je namreč mesec njenega preprečevanja. Z vodjo novogoriškega centra za zdravljenje odvisnosti, Mihom Kramlijem, se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

V današnji oddaji bomo govorili o vitaminu D. V dani situaciji o njem veliko slišimo, stroka predvsem poudarja njegovo pomembno vlogo pri povečevanju odpornosti, ki je tik pred virusno najbolj obremenjenim časom, še kako pomembna. Toda vsak dodatek ni primeren, paziti je treba, da ne pretiravamo, pomembno vprašanje pa je tudi, koliko tega vitamina pozimi sploh lahko dobimo s soncem. Z nami je asist. Karin Novak, magistrica dietetike Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Z njo se pogovarja Mateja Brežan.

V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o kronični vnetni črevesni bolezni. To je kronično (dolgotrajno) vnetno obolenje črevesa. Med KVČB uvrščamo dve bolezni, ki imata določene podobnosti, vendar se v določenih lastnostih razlikujeta, to sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Bolezni sodita med najtežje kronične bolezni sodobnega časa. V Sloveniji se s kronično vnetno črevesno boleznijo sooča med 3000 in 5000 bolnikov, tako odraslih kot otrok in mladostnikov. Za obe njeni najpogostejši obliki, CROHNOVO BOLEZEN in ULCEROZNI KOLITIS je značilno, da se pojavita navadno pri mladih ljudeh, prizadene pa lahko vse generacije. Lahko se razvija počasi, lahko nenadoma. Vzrokov za njen nastanek stroka še ne pozna popolnoma. Z nami je danes Blaž Berger, specialist gastroenterolog in vodja endoskopskega centra v Splošni bolnišnici Izola. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

"V težkih in izzivov polnih časih poskušajmo najti drobce pozitivizma, ob tem pa ohranjajmo sočutnost, strpnost in solidarnost", pravi socialna pedagoginja in socialna delavka Melita Kuhar. Kako skozi obdobje, ko nas zaradi trenutnih ramer spremlja veliko negotovosti, stisk in stragu smo se pogovarjali z vodjo Svetovalnice, v okviru katere svetuje parom v težavah, odnosih v družini, osebnostni rasti in vzgoji otrok ter mladostnikov.